Vlada Republike Slovenije je pretekli teden predložila spremembe zakona o obdavčitvi motornih vozil, ki bi lahko začele veljati z novim letom. Predlog znižuje obdavčitev večine oblik motornih vozil, največja sprememba pa je, da bo od zdaj naprej osnovni kriterij za obdavčitev vozila količina izpustov toplogrednih plinov motorja in ne več moč motorja. Kljub tej spremembi pa se bo zmanjšala obdavčitev praktično vseh oblik motornih vozil, in sicer se bo povprečni davek ob nakupu vozila zmanjšal s 460 na 130 evrov na vozilo. 

Zakon naj bi bil odgovor vlade na upad kupovanja avtomobilov med pandemijo in na spremembe na trgu avtomobilov, ki jih opiše Miha Merljak, urednik oddaje Avtomobilnost na Televiziji Slovenija.

izjava

Kot še poudarja Merljak, se počasi spreminjajo osnovni izračuni o ceni in stroških lastništva avtomobilov.

izjava

Poleg zmanjšanja davčne stopnje zakon predvideva številne izjeme, za katere davka sploh ne bo treba plačati. Oproščena bodo starodobna vozila, motorna vozila, ki se uporabljajo za šport, intervencijska vozila in vozila za prevoz invalidov. Družine, ki imajo tri ali več otrok, prav tako ne bodo plačevale davka za motorna vozila, ki jih bodo kupile enkrat v treh letih. Nadalje vlada z novim zakonom ukinja dodatno obdavčitev luksuznih avtomobilov, ki je bila uvedena pred osmimi leti, ko je vlado prav tako vodil Janez Janša. Po besedah ministra za finance Andreja Širclja so avtomobili namreč osnovna dobrina, ki jo uporablja večina državljanov. Zakaj to velja tudi za luksuzne avtomobile, minister ni pojasnil.

Prav tako je nekoliko dvomljiva argumentacija ministrstva glede proračunskega izpada, ki ga bo povzročila sprememba obdavčitve. Po besedah ministra bo namreč upad davčnih dohodkov, ki bo po napovedih državne prihodke iz davka na motorna vozila zmanjšal s 45 na 16 milijonov evrov, nadomestila večja poraba. A že malo osnovnošolske matematike nam pomaga ugotoviti, da bi se prodaja avtomobilov morala potrojiti, kar je malo verjetno, sploh zato, ker cene avtomobilov niso odvisne le od stopnje njihove obdavčitve. Ker so avtomobili za večino državljanov res precej nujna in obvezna dobrina, nam ekonomska teorija veleva, da bodo največ pozitivnih učinkov zmanjšanja obdavčitve verjetno čutili prodajalci in proizvajalci avtomobilov in ne potrošniki. Da bo vpliv na ceno avtomobilov najverjetneje zanemarljiv, se strinja tudi Mitja Okorn iz Zveze potrošnikov Slovenije:

izjava

Tudi Merljak se strinja, da se cene avtomobilov zaradi davčnih sprememb verjetno ne bodo bistveno spremenile.

izjava

Čeprav po mnenju zveze zakon prinaša številne pozitivne trende, predvsem kar zadeva birokratsko breme ob izračunu davka, pa je po njihovem mnenju premalo okoljsko naravnan.

izjava

Poleg tega so standardi za določanje obdavčitve po mnenju ZPS premili in preohlapni.

izjava

To je nekoliko nenavadno, saj so države EU, med njimi tudi Slovenija, zadnja leta izgubile veliko besed o tem, da je prihodnost transporta v Uniji veliko bolj trajnostna.

izjava

Kot že rečeno, bodo spremembo v zakonodaji najbolj čutili tisti, ki bodo kupili drage oziroma luksuzne avtomobile, še omeni Merljak, ki poudarja, da je točen vpliv spremembe zakonodaje na cene avtomobilov nemogoče napovedati.

Ne glede na to, ali in za koliko se bodo avtomobili za navadne smrtnike z novo zakonodajo pocenili, pa je težko razumeti, zakaj se je vlada za ta korak odločila prav v času, ko bo državni proračun zaradi protikoronskih ukrepov najverjetneje pestil eden najhujših primanjkljajev. Težko je verjeti, da bo slovenski miniaturni avtomobilski trg kakorkoli prispeval k ohranjanju evropske avtomobilske industrije, hkrati pa ni povsem jasno, ali bodo z novim zakonom slovenski davkoplačevalci karkoli pridobili.