Guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle je danes predstavil nov poskus naše centralne banke, da bi naslovila pravne probleme, ki jih je za seboj pustila prisilna dokapitalizacija slovenskih bank oziroma saniranje famozne bančne luknje. Prva poteza Banke Slovenije je usmerjena proti računskemu sodišču, ki je že zaključilo poročilo o nadzorni vlogi Banke Slovenije. To je že napisano in je bilo poslano v pregled sami banki, ki pa sedaj nasprotuje njegovi javni objavi. O sporu bo moralo odločati ustavno sodišče. Drugi korak Banke Slovenije bo predstavljala ustanovitev posebne skupine pravnih strokovnjakov, ki naj bi pripravila nove rešitve za učinkovito varstvo razlaščenih vlagateljev bank.

Banka Slovenije bo sedaj torej vložila v ustavno presojo člen zakona, ki je dal računskemu sodišču podlago za to revizijo. Hkrati bo predlagala zadržanje njegove objave do odločitve. Govori guverner Banke Boštjan Vasle.

Izjava

Predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel meni, da je ta odločitev povezana z nezadovoljstvom banke z njihovim poročilom, ki ga ima banka že na vpogled.

Izjava

Potezam Banke Slovenije niso naklonjeni niti v Društvu malih delničarjev, ki predstavljajo tako imenovane izbrisance. Torej lastnike delnic in podrejenih obveznic, ki so bile ob dokapitalizaciji bank pretvorjene v kapital bank. Komentira predsednik društva Rajko Stanković.

Izjava

Računsko sodišče je revizijo v centralni banki začelo v začetku leta 2019, nekaj mesecev po tem, ko je vodenje Banke Slovenije prevzel Vasle in je Banka umaknila zahtevo za ustavno presojo člena, ki takšno revizijo omogoča. Vasle, ki je na Banko prišel iz UMAR-ja, je takrat napovedal, da se bo problema lotil, citiramo, »zelo odprto, pogledal vsa dejstva in odločitve ter se nato odločil na podlagi spremenjenih okoliščin, kako ravnati naprej”. Te okoliščine so sedaj torej znane. Vasle o tem, kaj ga moti pri delu računskega sodišča.

Izjava

Tomaž Vesel meni, da so pomisleki guvernerja utemeljeni.

Izjava

Saniranje bančne luknje je senca nad Banko Slovenije že zadnjih sedem let. Rajko Stanković o takratnem dogajanju.

Izjava

Spor med Banko in izbrisanci poteka predvsem o tem, ali je bila ocena bančne luknje prevelika. Banka mora imeti za svoje trdno delovanje namreč določeno količino svojega lastnega kapitala. Višino tega kapitala določi Banka Slovenije, ki odloča tudi o tem, kakšno premoženje se lahko šteje v ta kapital, in posameznim bankam predpiše, koliko dodatnega kapitala morajo pridobiti.

Vprašanje zaščite delničarjev in imetnikov podrejenih obveznic naj bi naslovil zakon, ki ga je državni zbor sprejel pred slabim letom, a je Banka zanj prav tako zahtevala ustavno presojo, ustavno sodišče pa je do razglasitve sodbe v tem primeru zadržalo uveljavitev zakona. Banka bije sodne bitke tudi glede pristojnosti slovenskih kriminalistov, ki so v zvezi s tem primerom na Banki izvedli hišno preiskavo in posegli v njen arhiv. Vsa ta vprašanja naj bi sedaj naslovila tudi posebna skupina pravnih strokovnjakov, ki jih je najela Banka.

Izjava

Vasle o tem, kdo bo sestavljal to skupino.

Izjava

Stankovič meni, da sama skupina, ki jo bo sestavila in plačala kar Banka Slovenije, ni pravi organ za razrešitev spora.

Izjava

V ozadju vseh teh pravnih sporov je status Banke Slovenije, ki je podrejena Evropski centralni banki. Njeno vodstvo sicer imenuje slovenski državni zbor, a to vodstvo je odgovorno predvsem pred vodstvom ECB v Frankfurtu. Evropska centralna banka zelo ljubosumno brani svojo neodvisnost. Pri tem je podedovala tudi nemško tradicijo, kjer banka ni zgolj avtonomna institucija znotraj državnega aparata, ampak je dejansko neodvisna od države same. Zdi se, da temu zgledu želi slediti tudi Banka Slovenije.