V bolgarski prestolnici Sofija je v soboto potekal vsakoletni desničarski Lukov marš v podporo nekdanjemu bolgarskemu generalu Hristovu Lukovu, ki je v 30. in 40. letih prejšnjega stoletja vodil nacistično Unijo bolgarskih legij. Lukova so februarja 1943 usmrtili bolgarski partizani. Na shodu se je zbralo okoli 500 ljudi, oblečenih v črno, bolgarskim nacionalistom pa so se pridružili tudi pripadniki nemške Die Rechte in skandinavskega Nordijskega uporniškega gibanja. Bolgarski organizatorji so protestnike spodbudili k nekakšnemu politično korektnemu spominskemu shodu, prepovedali so namreč uporabo neprimernih gest in gesel. Prav tako so med protestom prepovedali žvečenje žvečilk, kajenje cigaret, pitje alkohola in uporabo telefona. Disciplinirani udeleženci se med protestom niso smeli na glas smejati in govoriti z novinarji. Dan prej se je v Sofiji dogajal tudi protiprotest s slogani “Ne nacistom na naših ulicah” in “Ne trdnjavi Evrope”. Današnji Offsajd se posveča stanju bolgarske desnice v parlamentu in desničarskih gibanj na ulicah.

Lokalne oblasti v Sofiji se že pet let zavzemajo za prepoved Lukovega marša, vendar neuspešno. Lani septembra je vrhovno upravno sodišče zavrnilo občinsko prepoved protesta na podlagi ustavnih pravic organizatorjev. Vse koalicijske stranke so kljub svojim desnim političnim nazorom izrazile nestrinjanje s protesti. Neodobravanje protestov je letos izrazila tudi koalicijska stranka Združeni patrioti, ki ji je na lanskih volitvah prvič uspelo prestopiti parlamentarni prag. Člani stranke so se sicer v preteklih letih pogosto tudi sami udeležili marša. Združene patriote sestavljajo tri manjše nacionalistične stranke: Bolgarsko nacionalno gibanje, Nacionalna fronta za rešitev Bolgarije in stranka Ataka, v prevodu Napad. Med slednjimi v zadnjem času prihaja do večjih razhajanj.

Razmere na maršu, ki ga organizatorji označujejo kot spominski, in ne neonacistični marš, opiše Ruža Smilova iz Centra za liberalne strategije.

Izjava

Marša, ki ima že petnajstletno tradicijo, se sicer udeleži relativno malo ljudi. Udeležence marša tradicionalno podpira ena izmed članic koalicije Združenih patriotov, Bolgarsko nacionalno gibanje - VMRO, vendar to počne na neuraden način. Letos so na primer člani VMRO v občinskem svetu nasprotovali prepovedi marša.

Izjava

Stranka, povezana z organizacijo marša, Bolgarska nacionalna legija, je sicer aktivna predvsem v času organizacije Lukovega marša in spremljevalnega protiprotesta ob paradi ponosa.

Izjava

Bolgarska vladajoča stranka GERB se je od marša popolnoma distancirala, Združeni patrioti pa so kritiko protesta izrazili bolj potiho. V zadnjem času med posameznimi strankami patriotov prihaja do razhajanj. Eden izmed razlogov za konflikte med strankami je ratifikacija Istanbulske konvencije, ki ureja kaznovanje nasilja nad ženskami. Združeni patrioti so med najglasnejšimi nasprotniki ratifikacije pogodbe. Vendar prihaja do špekulacij, da se namestnik predsednika vlade Valeri Simeonov, sicer predsednik Nacionalne fronte za rešitev Bolgarije, nagiba v smer vladajoče stranke GERB, ki bi konvencijo rada ratificirala. Med glavnimi nasprotniki ratifikacije konvencije je tudi opozicijska stranka socialistov, pove Smilova:

Izjava

Opozicijska stranka socialistov je v javno debato vključila tudi zgrešene informacije o tem, kaj naj bi Istanbulska konvencija sploh prinašala. Med drugim so se pojavila zgražanja nad tem, da ratifikacija konvencije pomeni prepoznanje tretjega spola in uzakonitve porok homoseksualnih parov, česar konvencija sploh ne omenja.

Izjava

Stranke, ki sestavljajo Združene patriote, je razdvojil tudi nedavni napad podpredsednika vlade Simeonova na nemško poslanko v Evropskem parlamentu Ska Keller. Slednja se je udeležila protestov v Sofiji proti Simeonovemu projektu širitve smučišča na naravno dediščino, ki jo je zaščitil Unesco. Simeonov je osebno napadel Keller, kar je sprožilo neodobravanje med člani stranke pa tudi oster odziv Evropske komisije.

Izjava

V času parlamentarnih volitev lani so nacionalisti blokirali vstop avtobusov s turškimi volivci z dvojnim državljanstvom v Bolgarijo, da bi jim preprečili udeležbo na volitvah. Simeonov se je osebno udeležil blokad meje in tudi fizično zadrževal starejšo turško državljanko, zaradi česar si je nakopal precej negativne pozornosti. Smilova razloži, da so bila po mnenju nekaterih njegova dejanja celo kriva za slabši rezultat Združenih patriotov na volitvah:

Izjava

Smilova današnji Offsajd zaključi z mislijo, da gre pri sporih znotraj Združenih patriotov predvsem za poskus distanciranja od vladajoče stranke Gerb pred naslednjimi parlamentarnimi volitvami. Dokler Bolgarija predseduje Evropskemu svetu, se predčasne volitve tako ali tako ne morejo zgoditi.

Izjava