Boj za okrožja
Mesec anti-gentrifikacijskih protestov v Berlinu je med vikendom dosegel vrelišče, ko so se prvotno mirne demonstracije sprevrgle v nasilni obračun s policijo. Protestniki so na ulicah zahtevali prekinitev deložacij skvotov v okrožju Friedrichschain v vzhodnem Berlinu, ki v povečanem obsegu potekajo od začetka poletja dalje. V nedeljo ponoči je na vrsto prišel blok na naslovu Rigaer strasse 94, kamor je policija zaradi napovedanih protestov napotila kar 1800 policistov.
Rezultat spopada so bili številni ranjeni na obeh straneh, policiji pa je uspelo izprazniti le eno nadstropje bloka. Argument mestnih oblasti za deložacijo predstavi sodelavec Radia Študent, Žiga Podgornik Jakil.
Rigaer strasse 94 je primer, pri katerem je stanovalcem, ki tam prebivajo že več deset let, potekla pogodba, saj gre za načeloma zakonsko urejene skvote, ki to niso. Pojasni Podgornik Jakil.
Da v hitro rastočem in vse bogatejšem Berlinu ne bi prihajalo do novih skvotov, so poskrbeli tudi zakonodajalci, ki so nekoliko razširili policijska pooblastila v takšnih situacijah.
Kakor Friedrichschain, je bila tudi večina ostalih območij, kjer so se pojavili prvi skvoti, v bližini berlinskega zidu in kot takšna nezaželena med lokalnim prebivalstvom.
Kakšna bo prihodnost okrožij, ki ležijo bližje centru mesta, lahko vidimo na primeru Kreuzberga. Žiga Podgornik Jakil.
Nižjim slojem tako na voljo ostajajo socialna stanovanja, ki pa se selijo vse bolj na obrobje Berlina.
Nemška prestolnica, ki leži v sicer revnejšem predelu države, doživlja hiter razvoj, kar je presenetilo tudi lokalne oblasti. Samo v letu 2014 se je prebivalstvo mesta povečalo za skoraj petdeset tisoč ljudi, rast pa ne pojenja. 3,5 milijonsko mesto se tako sooča s kar dvakrat hitrejšo rastjo, kot je bila prvotno predvidena na začetku desetletja, čemur pa gradnja nepremičnin težko sledi. Posledično rastejo tudi cene zemljišč in nepremičnin, kar vodi k gentrifikaciji mesta. Še zadnjič sodelavec RŠ-a, Žiga Podgornik Jakil.
Dodaj komentar
Komentiraj