Boj za staro Rožno dolino
Današnji OFFsajd, posvečen lokalni tematiki, pretresa upravičenost pritožb prebivalcev Rožne doline o gradbeni politiki v njihovi četrti. Z željo, da bi četrt ohranili zeleno in tradicionalno, torej z eno do dvonadstropnimi hišami, je 90 odstotkov stanovalcev podpisalo peticijo civilne iniciative Za sonaravni razvoj Rožne doline.
V peticiji je 1420 prebivalcev četrti protestiralo proti izgradnji tako imenovanih vila blokov. Vila bloki nastajajo na parcelah starih vil, ki jih starejši lastniki prodajo, pogosto, ker nimajo potomcev ali zaradi stroškov vzdrževanja starih vil. Te vile novi investitorji nato zrušijo in zgradijo večstanovanjske vile z luksuznimi stanovanji, ki se prodajajo za od petsto tisoč pa do milijon evrov. Gradnjo takšnih vila blokov, do zdaj so zgradili štiri, omogoča občinski prostorski načrt iz leta 2010. Ta je namreč brez podpore prebivalstva za 3 metre zvišal dovoljeno višino strehe in dovoljen delež pozidanega zemljišča dvignil iz prejšnjih 40 na 70 odstotkov. Zadržke proti vila blokom predstavi Marina Praprotnik s civilne iniciative Za sonaravni razvoj Rožne doline.
Prebivalce rožne doline pa poleg videza vila blokov moti tudi njihov vpliv na cene njihovih nepremičnin. Vpliv na ceno okoliških nepremičnin razloži Marina Praportnik
Podpisniki peticije so v pogajanjih z občino zahtevali razveljavitev občinskega prostorskega načrta iz leta 2010. Kaj so v pogajanjih dosegli, pojasni Marina Praportnik.
Prostorski načrt iz 2010 je sicer popolnoma v skladu z občinskimi načeli trajnostnega razvoja mesta. Strategija MOL glede novogradenj je namreč spodbujanje zgoščevanja urbanega tkiva v notranjosti mesta, in ne širitev mesta na nepozidana območja. Gradnja večjih vil na območju Rožne doline kljub spreminjanju tradicionalne podobe tako sledi občinskim načelom in želi preprečiti širjenje Ljubljane navzven. Živa Vidmar, tajnica Olepševalnega društva Rožna dolina, ki je tesno sodelovalo z iniciativo Za sonaravni razvoj, razloži, zakaj se ji zdi reševanje stanovanjske problematike pametneje preseliti v druge dele mesta.
V društvu torej poudarjajo, da štirje vila bloki z luksuznimi stanovanji ne bodo rešili ljubljanskega pomanjkanja stanovanj. Kar pa ne velja za načrtovani gradnji na dveh zemljiščih, ki ju je občina prodala zasebnikoma, ta pa načrtujeta gradnjo 190 stanovanj. Mestna občina Ljubljana je lani po več poskusih prodala zemljišče Habjanov bajer. Ko je bil še v občinski lasti, ga je občina preuredila v otroško igrišče. Na tem zemljišču v Rožni dolini kupec načrtuje gradnjo nižjih blokov, ki bodo skupaj imeli šestdeset stanovanj. Ob Glinščici pa so načrtovani trije bloki s skupaj 130 stanovanji. Vendar pa imajo v iniciativi Za sonaraven razvoj pomisleke tudi proti tem gradnjam. En pomislek proti gradnji na zadnjem večjem nepozidanem zemljišču izrazi Živa Vidmar:
Predvsem pa v iniciativi in olepševalnem društvu opozarjajo na nevarnost poplav zaradi novogradenj. Gradnje parkirišč in kleti pod vila bloki namreč izpodrivajo vodo in ob močnejših nalivih povzročajo poplave v sosednjih hišah. V iniciativi se bojijo, da bi se podobno zgodilo tudi v primeru Habjanovega bajerja in zemljišča ob Glinščici. Habjanov bajer je do zdaj namreč služil kot naravni zadrževalnik vode. Skrbi in opažanja o povečani poplavni nevarnosti predstavi Marina Praportnik.
Da bi se izognili močnim poplavam, kot jih je Rožna dolina doživela leta 2010 in 2014, občina gradi zvišanje Brdnikove ulice in pa zapornice na Glinščici. Vsi načrtovani protipoplavni ukrepi na območju Rožne doline naj bi bili zaključeni leta 2020.
OFFsajd je pripravila Gea.
Dodaj komentar
Komentiraj