Brez parlamentov nikamor
Sodišče Evropske unije je presodilo, da Evropska komisija sama ne more sprejeti prostotrgovinskega sporazuma med EU in Singapurjem, pač pa bo za to potrebna ratifikacija vseh 38 nacionalnih in regionalnih parlamentov v evropski osemindvajseterici.
Vprašanje je v presojanje sodišču dala kar komisija sama, saj se države članice niso strinjale z mnenjem komisije in Evropskega parlamenta, ki sta trdila, da soglasje parlamentov ni potrebno. Andrej Gnezda z organizacije Umanotera pojasni ozadje priprave omenjenega sporazuma s Singapurjem.
Sodišče je presodilo, da organi Evropske unije uživajo veliko svobode in ne potrebujejo privolitve parlamentov na večini področij, pristojnost pa si morajo deliti na področju posrednih tujih naložb in na področju urejevanja sporov med vlagatelji in državo. Za slednje je predviden tako imenovan Investicijski sodni sistem, znan pod angleško kratico ICS, ki bi prenesel pristojnost državnih sodišč na posebna arbitražna sodišča za tovrstne spore. Gnezda pozdravlja odločitev sodišča, a hkrati poudarja, da to postavlja precedens, v katerem si je EU zagotovila dodatna pooblastila.
Izvzemajoč dve omenjeni področji, si je EU zagotovila polna pooblastila za sprejemanje sporazumov na področjih prostega trga, neposrednih tujih investicij, intelektualne lastnine, transporta, delavskih pravic in trajnostnega razvoja.
Belgijski pravnik Laurens Ankersmit, ki se ukvarja s trgovinskim in okoljskim pravom, pojasni odločitev sodišča glede posrednih tujih investicij. Te za razliko od neposrednih investicij ne prinašajo lastništva oziroma znatnega deleža ter vpliva v podjetjih, pač pa gre za portfeljske naložbe, kar pomeni, da gre za dosti bolj pretočen kapital.
Ankersmit oriše razlike med posrednimi in neposrednimi tujimi investicijami.
Ankersmit dvomi, da bi lahko komisija obšla sodbo tako, da bi sporne dele preprosto odstranila.
Investicijski sodni sistem buri duhove že dlje časa, njegova zakonitost pa je še vedno vprašljiva.
Ena od držav, ki je izrazila željo in celo dala zavezo k presoji vprašanja, ali je ICS sploh v skladu z evropsko zakonodajo, je bila v času sprejemanja prostotrgovinskega sporazuma s Kanado, krajše CETA, ravno Slovenija.
Gnezda verjame, da bo EU še vedno poskušala sporazum s Singapurjem sprejeti v obstoječi obliki, pa tudi če bo za to potrebno nekaj fleksibilnosti.
Dodaj komentar
Komentiraj