Davčna reforma ali hrvaški Superhik
Čeprav je nova hrvaška vlada stara komaj dva tedna, deluje že s polno paro. In kako je bolje začeti mandat kot pa z megalomansko davčno reformo. Spremembe davčne zakonodaje je novi stari hrvaški finančni minister Zdravko Marić javnosti predstavil prejšnji teden. V tokratnem Offsajdu se pogovarjamo z ekonomistom Domagojem Mihaljevićem o predvidenih spremembah hrvaškega davčnega sistema.
Davčna reforma predvideva spremembo kar 15 zakonov, med njimi pa je 7 takšnih, ki bodo v celoti napisani na novo. Nove zakonske ureditve se trenutno potikajo po vladnih resorjih, a vendar so javnosti bile predstavljene glavne spremembe, ki jih bo prinesla nova ureditev. Na deklarativni ravni so cilji reforme splošno zmanjšanje davčnega bremena, spodbujanje konkurenčnosti gospodarstva ter stabilen, trajnosten in enostaven davčni sistem. A kot bomo ugotovili v naslednjih minutah, se lepe besede ministra Marića v realnosti prevajajo v višje davke za revne ter nižje davke za bogate.
Najprej se posvetimo kontekstu nastajanja reforme. Čeprav je bila nova hrvaška vlada formirana šele v drugi polovici prejšnjega meseca, je finančni minister isti kot v prejšnji vladi. Kako se je reforma pripravljala in kaj prinaša, pojasnjuje Domagoj Mihaljević:
Finančni minister Zdravko Marić ni član nobene politične stranke, pa vendar ni težko ugotoviti, čigave interese zastopa. Već o naravi reforme Mihaljević:
Preden se posvetimo konkretni obliki in ukrepom nove davčne ureditve, obdelajmo eno od glavnih floskul, ki spremlja javno razpravo o davkih. Davčni sistem naj bi bilo potrebno poenostaviti, saj njegova kompleksnost onemogoča nadaljni razvoj hrvaškega gospodarstva. Kaj pravzaprav pomenijo klici k poenostavljanju davčne ureditve?
S 1.1.2018, ko naj bi novi zakoni stopili v veljavo, se bodo spreminjale stopnje davka na prihodke, na dobiček, nepremičninskega davka ter davka na dodano vrednost. Kako konkretno, razlaga Mihaljević:
Ob napovedi davčnih sprememb so največ prahu dvignile občine. Te lahko pričakujejo zmanjšanje dohodkov.
Vlada sicer občinam obljublja, da bo izgubljene prihodke kompenzirala z nepremičninskim davkom, a Mihaljević dodaja, da je tak ukrep časovno omejen:
Spreminja pa se tudi stopnja davka na dodano vrednost, po hrvaško krajše PDV. Medtem ko se bo obdavčitev večine izdelkov zgolj za spoznanje znižala, pa ministrstvo predvideva več kot podvojitev davkov na osnovne potrebščine. Več o tem Mihaljević:
Čeprav sta koalicijski stranki HDZ in Most v drugem poskusu vlade bolj konsolidirani, je prepad med strankama vendarle lahko ovira na poti do nove davčne zakonodaje. Trenutno je največ nestrinjanja med vladajočima strankama okoli davkov v turizmu. Prisluhnimo, zakaj:
Če povzamemo, finančni minister v vladi ščiti interese velikega kapitala, ki ga je nekoč zaposloval, Most pa odgovarja bazi majhnih podjetnikov. V vsakem primeru davčna reforma sledi jasni ideološki liniji. Viša davke revnejših, niža davke bogatejših, vse pa pakira v jezik blagostanja vseh. Kako točno, za konec oddaje naslika Mihaljević:
Dodaj komentar
Komentiraj