Davčna reforma brez podpore
Ministrstvo za finance je objavilo predlog davčnega prestrukturiranja. To bo nadomestilo lansko leto propadlo, tako imenovano “malo davčno reformo”. Predlog je že naletel na negativen odziv tako s strani sindikatov kot delodajalcev: danes sta na novinarskih konferencah svoja stališča predstavili Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, krajše ZSSS, in Obrtno-podjetniška zbornica.
Predlog predvideva tri ukrepe. Prvi je uvedba novega dohodninskega razreda med drugim in tretjim razredom. Hkrati bi znižali davčni stopnji za najvišja dohodninska razreda, torej četrtega in petega. Osebam z dohodki med 45 in 70 tisoč evrov bi se tako davčna stopnja znižala s trenutnih 41 na 39 odstotkov, osebam z dohodki nad 70 tisoč evrov pa s trenutnih 50 na 47 odstotkov. Novi dohodninski razred bi veljal za osebe z dohodki med 20 in 45 tisoč evrov in bi bil obremenjen s 34-odstotno davčno stopnjo.
Drugi predvideni ukrep je razbremenitev dela plače za poslovno uspešnost, kamor spada božičnica oziroma 13. plača. Izplačilo te se po novem, če bi bilo izplačano enkrat letno in ne bi presegalo 70 odstotkov povprečne bruto plače, ne bi vštevalo v davčno osnovo. Oba do zdaj našteta ukrepa bi skupaj povzročila približno 100 milijonov evrov izpada proračunskih prihodkov, pri čemer ima prevladujoč vpliv sprememba dohodninske lestvice.
Ta izpad bi vlada vsaj deloma, v višini približno 60 milijonov evrov nadomestila s tretjim predvidenim ukrepom. To je zvišanje davčne stopnje na dohodek pravnih oseb s trenutnih 17 na 19 odstotkov. Čeprav je davčna stopnja nominalno 17-odstotna, pa je v realnosti, z upoštevanjem davčnih olajšav le nekaj čez 11-odstotna. Takšna obdavčitev kapitala je med nižjimi v Evropski uniji, davek na prihodek pravnih oseb pa predstavlja le 1,4 odstotka bruto domačega proizvoda, kar Slovenijo uvršča na 27. mesto izmed 28-ih članic Evropske unije.
V Zvezi svobodnih sindikatov so na predlog davčnega prestrukturiranja podali več pripomb. Prva se nanaša na davčno razbremenitev najbogatejših. Obrazloži Andreja Poje, izvršna sekretarka za davčno politiko:
Predsednik ZSSS Dušan Semolič pa dodaja:
Naslednja kritika, ki so jo podali sindikati, se nanaša na problematiko obdavčitve tistih z minimalno plačo. Zaradi uveljavitve Zakona o minimalni plači, ki je dodatke izvzel iz minimalne plače, namreč delavec, ki prejema dodatke, izpade iz nekaterih olajšav. Zaradi tega je njegova efektivna plača celo za nekaj evrov nižja, kot je bila prej. Več Andreja Poje:
Sindikati so zahtevali ureditev tega problema in pripravili predlog rešitve. A jih Ministrstvo za finance ni uslišalo:
Zadnja pripomba sindikatov pa se nanaša na izključitev dodatkov za uspešnost, v kar se všteva predvsem božičnica oziroma 13. plača, iz davčne osnove. To potezo sicer pozdravljajo, a jih moti dikcija, ki pravi, da morajo biti kriteriji za izplačilo dogovorjeni s splošnim aktom delodajalca. Splošni akt delodajalca namreč ne sme urejati pravic, ki so predmet kolektivne pogodbe, med katere spada tudi izplačilo za poslovno uspešnost, razen če v podjetju ni sindikata. Predlog tako predstavlja nerazumevanje socialnega dialoga, ki se je pokazal tudi prejšnji teden ob prekinitvi vladnih pogajanj s sindikati javnega sektorja. Razloži Poje:
V Gospodarski zbornici Slovenije se ne strinjajo z mnenjem ministra Mramorja, da davčnih bremen ni možno znižati zaradi javnofinančnih razmer. Po njihovem je za vzpostavitev vzdržnih javnih financ davčno reformo treba uvesti širše, ne zgolj s prestrukturiranjem obstoječega sistema. Po avstrijskem vzoru bi celostno davčno reformo morale spremljati še druge reforme, ki zadevajo predvsem javni sektor. Goran Novković, izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije, razloži, kako si davčno reformo predstavljajo v Gospodarski zbornici:
Zaradi nestrinjanja z danimi predlogi so gospodarstveniki tudi sporočili, da se ne nameravajo udeležiti petkove seje Ekonomsko-socialnega sveta, na kateri bo minister Mramor predstavil končni predlog davčne reforme.
OFFsajd sta pripravila Zwitter in vajenka Sara.
Dodaj komentar
Komentiraj