V današnjem Offsajdu se lotevamo nedavno objavljenih Rajskih dokumentov, še enega v vrsti razkritij, ki dokazujejo razširjenost izogibanja plačevanja davkov preko davčnih oaz. Skupno okoli 14 milijonov dokumentov odvetniške družbe Appleby s sedežem na Bermudih, ki jih je Mednarodnemu konzorciju preiskovalnih novinarjev posredoval nemški časopis Suddeutsche Zeitung, bremeni bližnje sodelavce političnih voditeljev od Trumpa do Putina, angleško kraljico Elizabeto drugo pa tudi zvezdnike, kot sta Madonna in Bono. Razkritje podrobno opisuje tudi, kako se z uporabo slamnatih podjetij multinacionalke Apple, Nike, Uber in Glencore uspešno izogibajo plačevanju davkov v državah, kjer poslujejo. Rajski dokumenti, kot so jih poimenovali novinarji, so že peti v vrsti podobnih razkritij. Prvi med njimi so bili leta 2013 Offshore Leaks, leto zatem so jim sledili LuxLeaks, nato SwissLeaks, lani pa Panamski dokumenti. V današnjem Offsajdu preizprašujemo učinke razkritij takšnih dokumentov na evropsko zakonodajo.

Vsebino Rajskih dokumentov in vlogo odvetniške družbe Appleby pri izogibanju davkom povzame novinarka Dela Anuška Delić, ki je v okviru Mednarodnega konzorcija preiskovalnih novinarjev sodelovala pri razkritju:

Izjava

Rajski dokumenti kot davčne oaze izpostavljajo predvsem Bermude, Kajmanske otoke, Britansko deviško otočje in pa Otok Man. Pomembno je poudariti, da to niso suverene države, ampak gre predvsem za britanska čezmorska območja oziroma za tako imenovane kronske odvisnosti, angleško “crown dependencies”. Te spadajo pod suverenost britanskega kraljestva, niso pa uradno del Združenega kraljestva. Razloži Jan Fichtner z Univerze v Amsterdamu:

Izjava

Dejstvo, da so davčne oaze pod vplivom britanske krone, jih dela še posebej uporabne za multinacionalke. Kot razloži Fichtner, Združeno kraljestvo tem območjem zagotavlja politično stabilnost, hkrati pa je njihov pravni sistem prikrojen interesom takšnih podjetij.

Izjava

Za razumevanje delovanja davčnih oaz je treba razlikovati med državami, kamor se denar izliva, in državami posrednicami, ki sploh omogočajo pretok denarja v davčne oaze. Poročilo projekta CORPNET, v katerem kot raziskovalec deluje tudi Fichtner, je prepoznalo 24 davčnih oaz, od teh jih je kar 18 povezanih z Združenim kraljestvom. Kot najpomembnejši državi posrednici je poročilo izpostavilo Združeno kraljestvo in Nizozemsko, v manjši meri pa jima sledijo Švica, Singapur in Irska. Prek slednjih se v davčne oaze steka skupno 40 odstotkov vseh transakcij. Več Fichtner:

Izjava

Evropska unija ima pri posredovanju proti državam posrednicam zvezane roke, saj je stopnja obdavčitve v pristojnosti držav članic. Evropska unija tako izogibanje plačevanju davkov in davčne utaje regulira na dva načina. Prvega, ki zajema sklicevanje na pravila o konkurenčnosti kot v primeru Appla na Irskem, povzame Fichtner:

Izjava

Drugi način za nadzorovanje davčnih utaj, ki ga skuša uporabljati Evropska unija, je zahteva po več transparentnosti. Trenutno Evropski parlament razglablja o implementaciji nove direktive proti pranju denarja. Cilje te direktive povzame Rachel Owens iz nevladne organizacije Global Witness:

Izjava

O direktivi proti pranju denarja bodo države članice ponovno razpravljale naslednji teden v Bruslju. Nekatere članice, med njimi tudi Nemčija, že dalj časa blokirajo pogajanja. Razloži Owens:

Izjava

Naslednji teden bo na razpravi že peta verzija direktive proti pranju denarja in to še preden so nekatere članice implementirale njeno prejšnjo verzijo. V zaključku današnjega Offsajda Owens izpostavi, da mora Evropska unija narediti premik na tem področju, saj se bodo v nasprotnem primeru razkritja pojavljala eno za drugim brez učinka.

Izjava