Depolitizacija: primer sodstvo
Koalicijski poslanci Gibanja Svoboda, Socialnih demokratov in Levice so v ponedeljek v parlamentarni postopek vložili predlog spremembe ustave v delu, ki ureja imenovanja sodnikov. Pristojnost imenovanja sodnikov, ki jo ima trenutno državni zbor na predlog sodnega sveta, bi prenesli na predsednika republike. S tem bi, tako predlagatelji, politiko umaknili iz postopka imenovanja sodnikov oziroma ga »depolitizirali«. Zakaj so se odločili za sicer zahteven zakonodajni poseg, pove Lucija Tacer, poslanka Gibanja Svoboda.
Na kakšen način je prišlo do oblikovanja zdajšnje ureditve imenovanja sodnikov v ustavi, razloži Igor Kaučič, redni profesor na ljubljanski pravni fakulteti, ki povzame tudi zgodovino prizadevanj za njeno spremembo.
Iz sodnega sveta so nam odgovorili, da z osnutkom ustavnega zakona uradno še niso seznanjeni, zato se do besedila predlaganih ustavnih sprememb ne morejo opredeliti. Predsednik sodnega sveta Vladimir Horvat je v pisni izjavi pojasnil le, da sodni svet sicer podpira prenos pristojnosti za imenovanje sodnikov na predsednika republike. Večkrat so namreč opozarjali na neustreznost sistema imenovanja kandidatov za sodnike v državnem zboru, pred dvema letoma pa so nato sami podali pobudo za spremembo ustave in zakona o sodniški službi, da se pristojnosti za volitve oziroma imenovanja sodnic in sodnikov prenesejo na drug ustavni organ. Horvat poudarja, da, citiramo, »morajo biti [v navedenih postopkih] na prvem mestu zagotovljena načela strokovnosti in transparentnosti«.
Odzvali so se tudi v Slovenskem sodniškem društvu. Stališče do predlaganih sprememb ustave predstavi predsednica društva Vesna Bergant Rakočević.
Predvidena novost ustavnega zakona je uvedba triletne preizkusne dobe, preden sodnica oziroma sodnik nastopi trajni mandat. V Slovenskem sodniškem društvu so do tega zadržani, saj da je sodniško delo že zdaj natančno in pogosto nadzorovano.
Depolitizacija sodstva je po depolitizaciji policije in Radiotelevizije Slovenija tretja v vrsti, za katero se je zavzela vladna koalicija. Beseda po slovarski definiciji pomeni odpravo, odstranitev političnih elementov, vplivov iz česa. Zdaj nastopa kot politični moment nove oblasti, ki lovi liberalno ravnotežje med vstopanjem politike v različne družbene sfere in izstopanjem iz njih. Pa je sodstvo politizirano?
Dogodek, ob katerem je sodstvo opozarjalo na vmešavanje politike v njegovo avtonomijo, je bila neizvolitev Aleksandra Karakaša in Stanke Živič za vrhovna sodnika julija lani, kar je obsodil tudi sodni svet. Poslanci SDS, NSi, SMC, SNS in poslanca narodnih skupnosti tedaj niso sledili predlogu sodnega sveta, ki ga ustava ne umešča v nobeno vejo oblasti. Poslanka SDS Alenka Jeraj je v razpravi kandidatoma očitala sojenje v konkretnih primerih, ko so bili v sodnih postopkih udeleženi posamezniki blizu SDS. Denimo sojenji nekdanjemu županskemu kandidatu v Sežani Milku Noviču in kasnejšemu državnemu sekretarju na notranjem ministrstvu Francu Kanglerju. Je to primer politizacije sodstva s političnim sankcioniranjem sojenja v posameznih zadevah?
Za nastop sodniške funkcije mora kandidat imeti vsaj 30 let, opravljen pravniški državni izpit, magisterij prava in izkušnje v sodstvu. Sodni svet izbere med kandidati za sodnike in izbrance predlaga državnemu zboru. Tam gredo kandidati skozi sito mandatno-volilne komisije, nazadnje pa morajo prestati glasovanje v državnem zboru. Do instanc, ko jih poslanci ne izvolijo, je kritičen tudi Kaučič, ki v tem vidi najbolj evidentno pojavnost vpliva politike na sodstvo.
Kot omenjeno, je sedanja ureditev imenovanja sodnikov v Sloveniji svojevrsten unikum. S katerimi državami se bomo po morebitni spremembi ustave primerjali in v katero smer gredo sodobni pravni ustroji, nadalje Kaučič.
Ker predlog sprememb posega v ustavo, je za njegovo sprejetje potrebna absolutna kvalificirana večina dveh tretjin poslancev državnega zbora. Koalicija, ki ima zagotovljenih 53 glasov, bo podporo iskala v opoziciji, pri NSi. Depolitizacija sodstva je bržkone najmanj ideološki in najbolj strokovno utemeljen umik politike, ki ga izvaja vladna koalicija. Ob inflaciji depolitizacije, ki smo ji priča, pa je skrb, da se bo politika prenehala ukvarjati s politiko, kar je druga slovarska definicija depolitizacije, vseeno odveč.
Vir fotografije: creative commons
Dodaj komentar
Komentiraj