Diplomatická dilemata
*Diplomatske zagate
Stopnjuje se diplomatski spor med Češko in Rusijo. Po tem, ko je Češka v začetku tedna izgnala 18 ruskih diplomatov in je Rusija odgovorila z izgonom več kot 20-ih čeških diplomatov, v Pragi grozijo z dodatnim zaostrovanjem. Novi češki zunanji minister Jakub Kulhánek je včeraj po srečanju z ruskim veleposlanikom zagrozil, da bo Češka še naprej zaostrovala odnose, če Rusija izgona čeških diplomatov ne zaustavi do danes popoldne.
Poteza Rusije je povračilni ukrep proti Češki, ki je ruski oblasti pripisala odgovornost za eksplozijo v skladišču orožja leta 2014. Premier Andrej Babiš je zatrdil, da imajo češke varnostne službe jasne dokaze o vpletenosti specializirane enote 29155, ki je del ruske obveščevalne službe GRU, v eksplozijo. Osumljena storilca, Anatoli Čepik in Aleksander Miškin, pa naj bi bila prav tista člana ruske obveščevalne službe, ki sta bila obtožena zastrupitve Sergeja Skripala in njegove hčere leta 2018 v Veliki Britaniji.
Osemnajst ruskih diplomatov v Pragi je dobilo poziv, da morajo v 48-ih urah zapustiti Češko, rusko zunanje ministrstvo pa je potezo označilo za provokacijo. Češke varnostne službe že dlje časa trdijo, da je ruska ambasada v Pragi središče ruskih vohunskih operacij, ki delujejo po Evropi – kar polovica uslužbencev na ambasadi naj bi bila iz vrst ruskih tajnih služb. Podrobneje pojasni Vojtěch Boháč, glavni urednik češkega medijskega portala VoxPot.
Preden je bilo skladišče orožja uničeno, je Češka tam pogosto pogosto shranjevala orožje za izvoz. Vsaj del orožja, ki je bilo shranjeno v skladišču, je bil v lasti bolgarskega trgovca z orožjem Emiliana Gebreva. Orožje naj bi nameraval dobaviti v Ukrajino za pomoč v boju proti upornikom, ki jih podpira Rusija. Nekdanji namestnik ukrajinske tajne službe Viktor Jahun je ukrajinskim medijem povedal, da je ukrajinska vlada v tem času poskušala kupiti orožje od Gebreva. Domnevno naj bi bila eksplozija načrtovana šele v trenutku, ko bi orožje odposlali na pot v Ukrajino, vendar pa se je zaradi napake bomba sprožila predčasno, pri čemer sta umrli dve osebi. Češki obveščevalci ruske obveščevalne službe obtožujejo tudi poskusa umora Gebreva, ki je po domnevni zastrupitvi preživel.
Po razkritju ruske vpletenosti v eksploziji so se diplomatske vezi začele krhati. Državi bijeta boj na področju ambasadorskih predstavništev, Češka pa hkrati zaustavlja ruske projekte na svojem ozemlju. Še en vzvod za politično bitko pa je prekinitev večmilijardnega sodelovanja pri gradnji nove enote jedrske elektrarne Dukovany.
Češko podjetje ČEZ, ki vodi nuklearko, sprva sploh ni želelo obnoviti nuklearke Dukovany, saj vodilni v podjetju menijo, da je »zelena energija« dobičkonosnejša od nuklearne. Pod pritiskom predsednika republike Miloša Zemana so projekt odobrili. Dolgo se je razpravljalo o tem, katero podjetje bi ta projekt lahko izpeljalo, dogovarjali so se tudi s kitajskimi in ameriškimi podjetji. Zaradi lobiranja Zemana pa so sprejeli rusko podjetje Rosatom. Obe obstoječi češki nuklearki sta ruske izdelave.
Tako kot sosednja Slovaška tudi Češka bije svoje politične boje na aktualnem polju dobave ustreznega cepiva proti covidu-19.
Češka notranjepolitična situacija pa v diplomatskem konfliktu z Rusijo ni v pomoč. Predsednik države Miloš Zeman ne igra samo reprezentativne vloge, ampak ima tudi določen vpliv pri odločitvah vlade. Češki premier Andrej Babiš uživa čedalje manjšo podporo, za sabo pa ima nekaj korupcijskih škandalov. Zeman tako lahko imenuje mandatarja, Babiš pa mora v njem iskati zaveznika, če želi kljub svoji koruptivni preteklosti ostati na oblasti. Tako je sodelovanje dveh političnih akterjev v kontekstu notranje politike nujno.
Bohač spregovori o nadaljevanju diplomatskih odnosov z Rusijo, o tem, kako usodo Češke spremljajo partnerske države, ter o odsotnosti komentarja ostalih članic zveze NATO.
Diplomatski stiki med Češko in Rusijo so skrhani. Distanciranje od zgodovinsko zaznamovanih odnosov med državama bi morda lahko prineslo večje možnosti za vzpostavitev bolj suverenih odnosov. Več Bohač.
Rusko-evropske odnose zaostruje splošna politična klima. To v zadnjih tednih izkoriščajo tudi Aleksej Navalni in njegovi podporniki, ki pozivajo zahodne države k sankcijam zaradi zaporne kazni Navalnega. Ta že tri tedne gladovno stavka, njegovo zdravstveno stanje pa naj bi bilo precej slabo. Včeraj pa so v ruskih mestih potekali protesti v podporo Navalnemu, na katerih je bilo aretiranih več kot tisoč udeležencev. Evropske države in ZDA so se že izrekle proti Rusiji v primeru Navalnega – njegova smrt bi pomenila prečkanje pomembne prelomnice. Duhove pa razburjajo tudi razmere v bližini rusko-ukrajinske meje, kjer ima Rusija po zadnjih informacijah več kot 100 tisoč vojakov in izvaja obsežne vojaške vaje.
Podpora zveze NATO in zaledje Evropske unije omogočata majhnim državam, da zavzamejo odločno držo proti Rusiji. Češka, ki je nekoč veljala za nekakšno majhno rusko zaveznico v srednji Evropi, zdaj drsi vse dlje od nje, po retoriki pa se približuje baltskim državam in Poljski.
OFFsajd je pripravila vajenka Marja, mentoriral je Petar.
Dodaj komentar
Komentiraj