Avstrijska vlada je potrdila predlog spremembe zakona o zaposlovanju, ki priviligira v Avstriji nastanjene delavce. Predlagana nova pravila o zaposlovanju tako z oprostitvijo določenih dajatev zagotavljajo prednost pri zaposlitvi avstrijskih državljanov, državljanov drugih držav Evropske unije, ki so že nastanjeni v Avstriji, ter oseb, ki so registrirane na avstrijskem zavodu za zaposlovanje. Poleg tega nov načrt zaposlovanja zagotavlja prednost tistim osebam, ki so svoj študij končale v okviru avstrijskih izobraževalnih ustanov in visoko kvalificiranim delavcem iz tujine, ki bi pridobili posebna delovna dovoljenja. Predlog spremembe pa z možno neskladnostjo s pravilom o prostem gibanju delavcev odpira možno nesoglasje s strani Evropske komisije.

Z mesecem julijem naj bi država za obdobje treh let prepolovila višino prispevkov podjetij za delavce, ki bodo zasedli nova delovna mesta in bodo ustrezali bonificiranemu zaposlovalnemu kriteriju. V omenjen program namerava vlada vložiti 2 milijardi evrov sredstev, s pomočjo katerih naj bi pomagala ustvariti 160 tisoč novih delovnih mest. Več o spremembi zaposlovanja in o tem, kako bi potekalo financiranje podjetij, ki bodo zaposlovala avstrijske delavce, pove Paul Schmindt z Avstrijske družbe za Evropsko politiko:



Izjava

Christiana Weidel, direktorica The world of NGO Austria, o poteku omenjenega financiranja podjetij dodaja:

Izjava

Avstrijska brezposelnost po trenutnih podatkih Eurostata znaša 5,7 odstotka, a ne glede na nizko stopnjo se država sooča z nekoliko intenzivnejšim naraščanjem brezposelnosti kot predhodno. Več pove Schmindt:

Izjava

Glede realne stopnje brezposelnosti več doda Christiana Weidel:

Izjava

Sprememba zakona o zaposlovanju je sicer deležna velike avstrijske podpore, a odpira možen problem glede skladnosti z  evropsko politiko. Slednja naj bi bila v določenih točkah v nesoglasju z eno od štirih svoboščin Evropske unije, in sicer s pravilom o prostem gibanju delavcev. Ta državljanom držav Evropske unije med drugim omogoča pravico do dela v drugi državi članici in do enake obravnave, kot so jo deležni državljani te države. Schmindt skladnost spremembe zakona s politiko Evropske unije ocenjuje sledeče:

Izjava

Evropska komisija predloga spremembe zakona trenutno še ni komentirala, njeno mnenje pa lahko po besedah Schmindta pričakujemo v naslednjih dveh mesecih. Schmindt glede morebitnega neodobravanja spremembe zakona s strani Evropske komisije izpostavi spremembo, ki zadeva visoko kvalificirane delavce, ki prihajajo iz tujine. Ti naj bi za delo zaprosili preko posebnih delovnih dovoljenj, kar bi lahko bilo v neskladju s pravilom o prostem gibanju delavcev. Schmindt dodaja:

Izjava

Vlada pa med drugim pripravlja tudi osnutek zakona, ki bi zmanjšal otroške dodatke za zaposlene, ki na delo v Avstrijo prihajajo iz drugih držav Evropske unije. Avstrija naj bi trenutno za financiranje otroških dodatkov v tujino letno izdala 249 milijonov evrov za 122 tisoč otrok delavcev brez avstrijskega državljanstva. Pri tem je največji del sredstev namenjen na Madžarsko, kjer otroški dodatki nanesejo 64,7 milijona evrov, lani pa je bilo iz Avstrije v Slovenijo s tem razlogom nakazanih 17,4 milijona evrov. Skupno naj bi Avstrija v letu 2015 za otroške dodatke namenila 3,4 milijarde evrov. Več o razlogih za zmanjšanje otroškega dodatka in obliki predlagane spremembe razloži Schmindt:

Izjava