DOVOLJENA DRŽAVNA POMOČ?

Državni zbor je v četrtek sprejel Zakon o zagotavljanju pogojev za izvedbo strateške investicije na razvojnem območju v občini Hoče-Slivnica. O zakonu je danes odločal tudi Državni svet, ki pa pobude svetnika in predsednika Kmetijsko gozdarske zbornice Cvetka Zupančiča po vložitvi odložilnega veta ni sprejel. Zakon bi v omenjeni občini, v bližini mariborskega letališča investicijo omogočil avstrijskemu proizvajalcu avtomobilskih delov avtomobilov Magna Steyr. Investicija bi po zagotovilih vlade prinesla 3000 neposrednih delovnih mest in bi presegala vrednost 100 milijonov evrov. Sama industrijska cona bi zasedala približno 100 hektarov zemljišča in prav pri izbiri le-tega se je situacija zapletla. Tovarno naj bi, če bi jo zgradili na izbranem zemljišču, namreč postavili na enem izmed najkvalitetnejših kmetijskih zemljišč v državi. Pojasni Rado Lobnik, predstavnik lokalnih kmetov, ki investiciji nasprotujejo:

Izjava

Zahteva investitorja Magna Steyr je, da je zemljišče dovolj veliko, v neposredni bližini prometnih povezav, torej avtoceste, železnice in letališča, ter blizu sedeža njihovega podjetja. Kmetje so izpostavili vsaj dve alternativni območji, ki sta sicer za investitorja nekoliko manj ugodni, a precej manj problematični iz vidika uničevanja kmetijskih zemljišč:

Izjava

Magna Steyr pa nad alternativami ni bila navdušena. Aleš Cantarutti, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo trdi, da so investitorju najprej predlagali druga območja, a jih ta ni sprejel:

Izjava

Ker investitor želi točno določeno zemljišče, kmetje pa ne popuščajo, zakon investicijo razglaša za javni interes in uvaja možnost razlastitve kmetov. Na območju trenutno kmetuje nekaj deset kmetov, od katerih se jih nekaj še vedno upira ter v zameno zahteva primerljiva nadomestna zemljišča. Nadaljuje Lobnik:

Izjava

Gre za zemljišča, ki so v državni lasti, trenutno pa jih najemajo mariborski zapori in Perutnina Ptuj:

Izjava

Država se brani, da ima za omenjena zemljišča sklenjene pogodbe, ki jih ne more prekiniti. Lobnik se sprašuje, zakaj lahko “na horuk” razlastninijo njih, ne morejo pa prekiniti pogodb z omenjenimi podjetji:

Izjava

Cantarutti trdi, da v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo in skladom kmetijskih zemljišč iščejo rešitve ter ostaja optimističen, da jih bodo tudi našli. Zakon pa zavoljo realizacije dotične investicije, ki je domnevno v javnem interesu, poenostavlja tudi nekatere administrativne postopke. Tako na primer, a le za primer konkretne investicije, širi definicijo dokazila o pravici graditi. V splošnem (56. člen Zakona o graditvi objektov) kot tovrstno dokazilo velja izpisek iz zemljiške knjige ali notarsko overjena pogodba o vpisu ustrezne pravice v zemljiško knjigo. V primeru investitorja Magna Steyr pa bodo veljala tudi potrdila različnih organov o nedokončanosti postopkov: od zapuščinskega postopka do postopka o razlastitvi (18. člen novega zakona). Tako bo avstrijsko podjetje lahko gradilo, še preden bodo ustrezni postopki zaključeni. Poleg tega se, kot pojasni Zupančič, poenostavljajo tudi postopki glede posegov v kmetijska zemljišča:

Izjava

Cantarutti se brani, da ne gre za odpustke pri upoštevanju administrativnih postopkov, temveč le za zagotavljanje hitre in učinkovite izvedbe:

Izjava

Ne glede na to, ali gre za preskakovanje standardov, krajšanje postopkov ali izkoriščanje priložnosti, pa ostaja vprašanje, kako je sploh mogoče, da država sprejema zakon, ki uvaja posebne postopke samo za točno določeno investicijo. In povrhu vsega to zasebno investicijo razglasi za javni interes. Laično interpretirano se takšno postopanje ne razlikuje precej od prepovedane državne pomoči. Čeprav vse vprašljive odločitve od izbire zemljišča do poenostavljanja birokracije utemeljuje z zahtevami konkretnega investitorja, Cantarutti trdi, da je zakon namenjen vsem potencialnim investitorjem v novo industrijsko cono. A še v isti sapi prizna, da drugega investitorja verjetno ne bo:

Izjava

Da je država investitorju Magna Steyr lahko omogočila vse že opisane prednosti in je pripravljena, če bo potrebno, razlastiti kmete, je morala investicijo razglasiti za javni interes. Po mnenju Cvetka Zupančiča iz Kmetijsko gozdarske zbornice je razglašanje zasebne investicije za javni interes problematično in morebiti tudi neskladno z ustavo:

Izjava

Kmetje s podporo Kmetijsko gozdarske zbornice zato napovedujejo tudi vložitev pobude za presojo ustavnosti zakona:

Izjava