Drago zaračunana transparentnost
Danes obeležujemo svetovni dan pravice vedeti. V tem kontekstu so Sindikat novinarjev Slovenije, Društvo novinarjev Slovenije, Združenje novinarjev in publicistov ter Transparency International Slovenia objavili pobudo, s katero bi odpravili nekatere ovire pri dostopu do informacij javnega značaja. Spremeniti želijo Zakon o dostopu do informacij javnega značaja, krajše ZDIJZ. Pobudo so organizacije sredi septembra že naslovile na Ministrstvo za javno upravo, Ministrstvo za kulturo, Vlado Republike Slovenije in urad informacijskega pooblaščenca. Do sedaj se je na pobudo odzval le slednji in jo podprl.
Predlagani novi člen zakona bi predvideval, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka ter da je v postopku o dostopu do informacij javnega značaja stranka zgolj prosilec, kadar gre za dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni. Zakaj je takšen člen potreben, razloži Špela Stare iz Društva novinarjev Slovenije:
Upravna sodišča so v zadnjih letih torej v postopke za pridobitev informacij, ki so nesporno javnega značaja, vključevala tretje osebe skozi institut stranske udeležbe. Gre za prakso zadnjih nekaj let, ki jo je vrhovno sodišče leta 2011 označilo za nesmiselno. Razloži Stare.
Zakon o dostopu do informacij javnega značaja sicer predvideva zgolj zaračunanje materialnih stroškov pridobivanja informacij, na primer kopiranje, razloži Stare.
Kljub temu pa prosilec lahko nosi dodatne stroške po Zakonu o splošnem upravnem postopku. Tako mora v primeru, da prosilec za pridobitev informacije javnega značaja v postopku ne uspe, kriti tudi stroške za odvetnike stranskih udeležencev v postopku. Razloži Sebastijan Peterka s Transparency International Slovenia:
Stroški s stransko udeležbo za prosilce pa nastanejo tudi, če ne izgubi sodnega postopka, razloži Stare.
Tako povprečni čas postopka za takšne primere traja 15 mesecev, včasih pa celo 4 leta. En tak primer je postopek Transparency International Slovenia, ki je želela pridobiti pogodbe med Zavodom Republike Slovenije za blagovne rezerve in podjetjem Minis ter druge dokumente, povezane s poslom postavitve žične ograje na slovensko-hrvaški meji. Postopek traja že leto in pol ter se še ne bliža koncu, razloži Peterka.
Reševanje zahtev za dostop do informacij javnega značaja informacijski pooblaščenec sicer rešuje dokaj hitro, postopek pa se zakasni, kadar roma na upravno ali vrhovno sodišče, razloži Peterka.
Zgled za rešitev te problematike bi lahko predstavljala Hrvaška, ki omejuje čas takšnih postopkov na upravnem sodišču, meni Peterka.
Peterka izpostavlja, da gre pri praksi izrabe instituta stranske udeležbe upravnih sodišč za poskus oteževanja dostopa do informacij javnega značaja. Praksa se je začela po sprejeti noveli zakona iz leta 2015, ki je odpravila nekatere takratne anomalije pri zaračunavanju stroškov v postopkih pridobitve informacij javnega značaja. Društvo novinarjev in Transparency International sta takrat uspešno vodila kampanjo proti neupravičenemu zaračunavanju stroškov postopkov, za konec razloži Stare.
Dodaj komentar
Komentiraj