Drugi svet sredi Nove Gorice
S prvim avgustovskim dnem na frekvenci Radia Študent začenjamo že tradicionalni mesec lokalnih OFFsajdov, v katerem osvetljujemo teme, pomembne za lokalna okolja, ki jih hiter novičarski ritem običajno izloči iz območja medijskih žarometov. Danes začenjamo na skrajnem zahodu Slovenije: v Novi Gorici se v neposredni bližini mestne policijske uprave nahaja Dnevni center za uporabnike prepovedanih drog, ki deluje v okviru nevladne organizacije Šent. To je humanitarno društvo s polnim imenom Slovensko združenje za duševno zdravje. Pomen dnevnega centra je prišel do izraza med pandemijo covida-19, ko so med državnim zapiranjem občinskih meja njegovi zaposleni uporabnikom zagotavljali storitve na domu, ne glede na to, kje so ti živeli. Državni zavodi so se zaradi prepovedi prehoda občinskih meja izkazali za nedosegljive in neučinkovite pri opravljanju svojih nalog.
Namen in naloga Šenta je, da zagovarja, rehabilitira in si prizadeva za večjo zaposljivost oseb s težavami v duševnem zdravju in drugih težje zaposljivih oseb. O ciljih Šenta podrobneje spregovorita tamkajšnja strokovna vodja programa dnevnega centra Meta Rutar in vodja terenskega dela Luka Mrak.
V okviru Šenta po vsej državi deluje pet programov za zmanjševanje škode zaradi uživanja drog. To so zavetišče za uživalce drog v Ljubljani, terensko delo z uporabniki drog in trije dnevni centri za uporabnike drog v Ljubljani, Velenju in Novi Gorici. Meta Rutar opiše delo novogoriškega dnevnega centra.
Programi, ki jih nudijo na Šentu, ne temeljijo na zdravljenju zasvojenosti z drogami, temveč na zmanjševanju škode zaradi zasvojenosti in vključevanju v družbo. Podrobneje Luka Mrak.
Poleg dnevnega centra v Novi Gorici, kjer je trenutno šest zaposlenih, deluje tudi mobilna enota za terensko delo.
V mobilni enoti zadnjih pet let deluje medicinska sestra Neli Kovšca. Kot je dejala, njeno delo vključuje vse, kar je povezano z zdravstveno nego uporabnikov centra - torej tistih uživalcev drog, ki prihajajo v dnevni center. Zdravstvena nega tu ne pomeni zgolj reševanja akutnih fizičnih zapletov, ampak tudi bolj birokratske težave v razmerju do zdravstvenih institucij. Neli Kovšca o tem, kaj bi še potrebovala za učinkovitejše delo z uporabniki.
V novogoriškem dnevnem centru so stalni uporabniki predvsem z drogami zasvojeni posamezniki, ki potrebujejo substitucijsko terapijo. To je način zdravljenja zasvojenosti, pri katerem uživalci droge namesto te dobijo odmerek prav za ta namen narejene substance, kot je metadon. Da je delo centra z njegovimi uporabniki čim bolj kakovostno, zaposleni redno spremljajo trende trga z drogami. Če so bili pred nekaj leti razširjeni heroin in drugi opiati, so danes na Primorskem najbolj razširjena na črnem trgu prodajana zdravila na recept, denimo antipsihotiki, in metamfetamin. O tem, kdo so ljudje, ki redno prihajajo v center, spregovori Luka Mrak.
Prvi korak pri delu dnevnega centra in terenske enote je vzpostavitev stika z zasvojeno osebo. Zaposleni v centru se trudijo, da bodočim uporabnikom centra predstavijo svoj program karseda neobvezujoče, saj je neobveznost temelj Šentovih programov.
Neobveznost aktivnosti dnevnega centra je le ena od prednosti v primerjavi z državno organiziranimi zdravstvenimi institucijami, ki se ukvarjajo z zasvojenostjo, konkretno zdravstvenimi domovi. Šentu nevladni status omogoča manj birokracije in lažje delovanje v primerjavi z zavodi. Prednosti programa dnevnega centra za uporabnike strne eden tamkajšnjih sodelavcev Nikola Martinovič.
Dnevni center poleg duševne podpore uporabnikom ponuja tudi družbeno kontroverznejše storitve, kot je razdeljevanje čistega pribora za uporabo drog. Kot je pojasnil Luka Mrak, razdeljevanje ni namenjeno spodbujanju zasvojenosti z drogami, ampak omejevanju širjenja nalezljivih bolezni in je le prvi korak v boju proti zasvojenosti. Na Šentu si prizadevajo uresničiti še en polemičen projekt - projekt varne sobe. To morata odobriti tako lokalna skupnost kot tudi zdravstveni sektor. Njen pomen opiše Meta Rutar.
Zaposleni v dnevnem centru in Šentu nasploh se ne soočajo zgolj s težavami, ki so povezane z njihovim delom. Problemi se pojavljajo že pri temelju Šentovega delovanja - financiranju. Šent ima tri osrednje vire denarnih sredstev: ministrstvo za delo, Fundacijo za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij ter lokalne skupnosti. Luka Mrak pojasni problem izključenosti brezdomnih in uživalcev drog že na stopnji finančnega načrtovanja na lokalni ravni.
Druga finančna težava Šenta so letni javni razpisi, na katere se društvo prijavi za dodatno financiranje. Takšni razpisi pa pogosto prinesejo negotovost zaradi proste presoje razpisnih ocenjevalcev in možnosti sprememb pogojev na naslednjem razpisu. Meta Rutar pove, da ta negotovost močno vpliva na delo v društvu.
Pandemija covida-19 je še posebej prizadela uporabnike dnevnega centra, saj njegove aktivnosti slonijo na druženju. V prvem letu pandemije je moral dnevni center zapreti svoja vrata, ki so ostala zaprta dobro leto. Seveda zaposleni niso le pasivno spremljali dogajanja. V obdobju najstrožjih vladnih ukrepov so nudili substitucijsko terapijo na domu uporabnikov, okrepili sodelovanje z novogoriškim zdravstvenim domom in razdeljevali igle. Prav tako so brezdomcem delili tople obroke in jim priskrbeli bivalne kontejnerje. Svojo izkušnjo s pandemijo in bojem z zasvojenostjo v tem obdobju opiše Boris, eden od uporabnikov dnevnega centra.
Boris obiskuje dnevni center že od začetka njegovega delovanja. Pojasni, kako se mu je vsakdanjik spremenil, odkar je center prvič odprl svoja vrata. Spremembo ocenjuje za pozitivno.
Organizacije, kot so Šent in njemu pridruženi dnevni centri, so protiutež državnim zavodom za zdravljenje odvisnosti. Čeprav to še ne pomeni, da lahko preseže denimo probleme substitucijske terapije, je Šent s svojimi pristopi v primerjavi z državnimi zavodi vsaj bolj življenjski in uporabnikom domač.
Dodaj komentar
Komentiraj