Odbor za gospodarstvo je danes obravnaval predlog zakona o spodbujanju investicij. Vlada se v predlogu zavzema za izboljšanje razmer investitorjev pri pridobivanju državnih spodbud in izenačitev med tujimi in domačimi investitorji. Nekatere slovenske nevladne organizacije in društva ostro nasprotujejo izpostavljenemu predlogu zakona. Kot opozarjata društvo Eko krog in Umanotera, je prevladujoč problem predloga zakona prav v legalizaciji mehanizmov razlastitve, ki naj bi bili osrednji namen predloga zakona. Tako se zdi, da si Vlada prizadeva vzpostaviti zakon, ki bo preprečil težave z zagotovitvijo zemljišč investitorjem, kot se je zgodilo v primeru Magne Steyr.

Andrej Gnezda iz organizacije Umanotera kot sporni člen predloga izpostavlja 7. člen, ki zadeva razlastitve zemljišč za privatne investicije, utemeljene z namenom gospodarske rasti. Kot opozarja, tovrstne možnosti v Sloveniji ni bilo vse do primera Magne Steyr. Kot pravi, to, kar je bilo z Magno Steyr izjema, zdaj predlog zakona o spodbujanju investicij poskuša sistematizirati:

Izjava

V primeru Magne Steyr v Hočah je gradnjo poleg ekološke vprašljivosti pozicije objekta oviralo tudi nasprotovanje prodaji kmetijskih zemljišč s strani tamkajšnjih kmetovalcev. Slednjim je tako grozila razlastitev, ki bi bila ustavno vprašljiva. Vlada je možnost razlastitve utemeljevala z zakonom lex Magna, ki je privatno investicijo Magne Steyr razglasil za javni interes. Do razlastitve kmetov v primeru Magne Steyr sicer ni prišlo, saj so kmetovalci na koncu vendarle pristali na menjavo zemljišč. Izjemo Magne Steyr in težavo opredelitve javnega interesa v primeru razlastitev pojasni Gorazd Marinček, eden vidnejših nasprotnikov gradnje obratov Magne Steyr v Hočah:



Izjava

Trenutno je razlastitev v Sloveniji mogoča le z namenom zagotovitve prostora javnim infrastrukturnim objektom, medtem ko bo predlog novele zakona ob možnem sprejetju omogočal razlastitev v primeru zasebnih investicij. Kako bi se to izkazalo v praksi, pojasni Gnezda:



Izjava

Ena izmed možnih posledic potrditve predloga zakona je med drugim tudi to, da se bodo investicije lahko umeščale na lokacije, ki niso ustrezno prostorsko načrtovane. Gnezda ob tem opozarja na možne zlorabe, ki lahko vodijo do izgube rodovitnih kmetijskih zemljišč in onesnaževanja okolja.



Izjava

Vlada predlog zakona o spodbujanju investicij utemeljuje na primerih iz Nemčije, Francije in Italije. A kot pove Gnezda, postopki razlastitve v predlogu zakona niso v skladu z zakonom o urejanju prostora:



Izjava

Marinček prav tako ni seznanjen s tem, da bi druge članice Evropske unije izvajale razlastitve zemljišč na tovrsten način. A kot izpostavi, ne gre le za vprašanje obrazložitve razlastitve zemljišča. Težava se začne že predhodno, kot pravi, se razlastitve pogosto zlorabljajo kot »institut za nižanje cen«.

Izjava

Prihod Magne Steyr v Slovenijo je pri zagotavljanju pogojev s strani Vlade Republike Slovenije leta 2016 rodil zakon lex Magna, ki zdaj služi kot zakonodajni precedens predloga zakona o spodbujanju investicij. Uroš Macerl iz društva Eko krog opozarja predvsem na to, da razlastitev nima mesta v zakonu, ki naj bi spodbujal investicije. Kot pravi, v društvu ne nasprotujejo ostalim členom predloga zakona, kot so investicijske spodbude v obliki nepovratnih sredstev in subvencioniranih obrestnih mer. Zakon med drugim predpisuje tudi zahtevano vrednost investicije in število novih delovnih mest, da se določena investicija začne obravnavati kot investicija, ki je v javnem interesu. Društvo Eko krog nasprotuje zgolj novim mehanizmom razlastitev, ki ne morejo biti razumljene v luči javnega interesa.



Izjava