Elektorski krči
V torek, 12. decembra, je nov mandat začel Državni svet. Za predsednika so svetniki izvolili Alojza Kovšco, predsednika Območne obrtno-podjetniške zbornice Ljubljana-Bežigrad. Kovšca je kot prioriteti svojega mandata izpostavil približevanje Državnega sveta volilcem in boljše sodelovanje z Državnim zborom. V ta namen želi spremeniti način sodelovanja Državnega sveta v zakonodajnem postopku. Od 40 članov drugega doma slovenskega parlamenta jih je v torek priseglo le 39, saj se je zapletlo pri izvolitvi svetnika za področje kulture in športa. Ustavno sodišče je namreč razveljavilo odločitev Državne volilne komisije, krajše DVK, ki je potrdila volilni zbor za tega predstavnika. Celoten postopek bo tako treba ponoviti.
Na letošnjih volitvah državnega sveta je težava nastala pri določanju števila elektorjev, ki volijo predstavnika za področje kulture in športa. Volitve v Državni svet so posredne: 22 predstavnikov lokalnih skupnosti in 18 predstavnikov interesnih skupin volijo volilni zbori, ki jih sestavljajo elektorji. Postopek volitev v Državni svet pojasni Dušan Vučko, predsednik DVK.
Vsaka interesna skupina v Državnem svetu ima z zakonom določeno število svetnikov. Znotraj vsake interesne skupine pa se število elektorjev, ki pripadajo posamezni organizaciji, določa na podlagi števila članov. Razmerje med številom elektorjev kulturnih in športnih organizacij za volitve predstavnika kulture in športa je tako odvisno od razmerja članov v teh organizacijah. Pojasni Vučko.
Letos je Društvo oblikovalcev Slovenije na Vrhovno sodišče vložilo pritožbo, v kateri izpodbija resničnost podatkov o številu članov športnih organizacij. Nadaljuje Vučko.
Kaj je Društvo oblikovalcev Slovenije izzvalo, da so najprej vložili pritožbo proti poročilu DVK na vrhovno, nato pa še na ustavno sodišče, razloži Jurij Dobrila, ki v sodnem postopku zastopa društvo.
V ustavni pritožbi tako Društvo oblikovalcev trdi, da Nogometna zveza Slovenije, ali NZS, nima dovolj poklicnih nogometašev, da bi lahko imela 74 elektorjev. To bi namreč zahtevalo članstvo več kot 7300 ljudi. Pri tem se sklicuje na uradno evidenco Olimpijskega komiteja Slovenije. Po podatkih s spletne strani NZS se z nogometom neamatersko sicer ukvarja manj kot 400 ljudi. Zato je po mnenju Društva oblikovalcev sporna že sama legitimnost športnih organizacij. Dobrila:
Dušan Vučko trdi, da komisija ni tista, ki bi morala preverjati število članov društev.
Je pa Državna volilna komisija na podlagi odločbe ustavnega sodišča športne organizacije pozvala k dopolnitvi seznama elektorjev.
Postopek volitev svetnika za področje športa in kulture bo torej treba ponoviti. Kot pove novoizvoljeni predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca, pri svetnikih, ki predstavljajo interese več področij, lahko pride do razhajanj.
Ne glede na to, da eden od svetnikov še ni bil izvoljen, bo Državni svet začel z delom. Kot eno glavnih prioritet svojega mandata Kovšca izpostavlja boljše sodelovanje z Državnim zborom. Ena izmed močnejših pristojnosti Državnega sveta je pravica do odložilnega veta na predlagane zakone. Po trenutni ureditvi Državni svet lahko vloži veto na predlagani zakon v celoti. Kovšca predlaga, da bi se pravica do veta spremenila tako, da bi ga Državni svet lahko vlagal le na posamezne člene zakona. Te bi moral Državni zbor ponovno obravnavati in spremeniti.
Poleg tega si Kovšca kot prioriteto zastavlja približanje Državnega sveta državljanom in spremembo percepcije, da ta organ zgolj nagaja Državnemu zboru. Meni, da je Državni svet stičišče civilne družbe in strokovnih interesov. Zato ima edinstveno priložnost, da predloge državljanov pošlje na mizo Državnega zbora.
V nedavno izvedeni anketi Dela 40 odstotkov vprašanih meni, da ima Državni svet nepomembno ali zelo nepomembno vlogo v slovenski ustavnopravni ureditvi. 47 odstotkov pa jih meni, da bi ga bilo treba ukiniti.
Offsajd sta pripravila vajenka Pia in Martin.
Dodaj komentar
Komentiraj