Energetska Bonboniera
Da v prihodnjem mesecu ali dveh ne bomo zmrznili, ob tem pa si bomo na koncu dneva, na toplem in varnem v postelji, še vedno lahko ogledali najljubše Netflixove serije, je vlada v soboto sprejela predlog dveh zakonov. Ta predvidevata omilitev posledic visokih cen energentov in dviga cen energentov v gospodarstvu in kmetijstvu. Tako je, med drugim, predvidena pomoč ranljivim posameznikom z energetskim vavčerjem v višini 150 evrov. Ukrep bo državni proračun stal 106 milijonov evrov. Poleg tega od danes do aprila na položnicah ne bo plačila omrežnine ter prispevka za zagotavljanje podpor za obnovljive vire energije in učinkovitost, kar predstavlja dobrih 30 odstotkov položnice tipičnega gospodinjstva. Načrtuje se še pomoč etažnim lastnikom pri nabavi zemeljskega plina. Za polovico sta se znižali tudi trošarini za kurilno olje in zemeljski plin za ogrevanje.
Na gospodarski ravni bo vlada začela z obsežnejšim subvencioniranjem naših energetskih gigantov in kmetijstev. Zakaj je do energetske krize sploh prišlo, razloži profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Bogomir Kovač.
Poleg velike tranzicije, s katero se spopada energetska industrija, in ponovnega zagona gospodarstva po več zaprtjih javnega življenja je krizi botrovala tudi trenutna geopolitična situacija.
Prvi ukrep je torej energetski vavčer v višini 150 evrov, ki ga bo prejelo 710.000 državljanov, in sicer najkasneje do 20. aprila. Ukrep je bil sprejet prejšnjo soboto. Smiselnost energetskih vavčerjev komentira Andrej Gnezda iz nevladne okoljevarstvene organizacije Umanotera, ki dolgotrajnejšo rešitev energetske krize vidi predvsem v doslednejši stanovanjski in ekonomski politiki.
Kovač doda, da pomoč prihaja prepozno in da ni sistemska.
Del ukrepov je pomoč podjetjem. Največ bodo dobile energetsko intenzivne industrije, kot so jeklarstvo in papirništvo. Zagotovljenih je okoli 70 milijonov evrov za skoraj 15 tisoč podjetij, ki jim bo enkratna pomoč izplačana do 20. aprila. Znesek bo odvisen od stroška energije v odhodkih podjetja in višine prihodkov, tako da bo najnižja pomoč znašala le 50 evrov, največja industrijska podjetja pa bodo dobila do dva milijona evrov. Višina pomoči ne sme presegati 60 odstotkov nastale škode zaradi povišanja cen energentov, odobriti pa jo mora še Evropska komisija. Poleg tega bodo tudi podjetja deležna oprostitve plačila omrežnine in nižjih trošarin.
Do teh, recimo jim gospodarskih vavčerjev bodo upravičena podjetja, ki imajo vsaj pet zaposlenih in ki pred epidemijo, torej leta 2019, niso bila v težavah, ter so imela med odhodki v bilancah vsaj pet odstotkov stroškov energije. Pomoč bi po predlogu vlade prejela podjetja, v katerih so letos stroški energije v primerjavi z lanskim letom narasli za več kot 30 odstotkov.
Po mnenju Gnezde je stiska slovenskega gospodarstva posledica tega, da je že sicer odvisno od nizkocenovnih, intenzivnih energetskih panog, kar deloma omogoča prav evropska energetska politika.
Podjetja se bodo subvencionirala iz podnebnega sklada, ta pa se financira iz emisijskih kuponov, ki so v zadnjem času dosegli vrtoglavo ceno. Zato je tudi v skladu veliko več denarja kot v preteklosti. Podnebni sklad je sicer namenjen projektom, ki so okolju prijazni. Zakaj je subvencioniranje podjetij iz tega sklada problematično, pojasni Kovač.
Najbolj zbodejo v oči imena 12 podjetij, ki jim je vlada podelila takšne ali drugačne olajšave. To so denimo Slovenska industrija jekla, podjetji Talum in Impol, ki proizvajata aluminijaste izdelke, ter papirnici Vevče in Količevo Karton. Gnezda izpostavi, da s koncentriranjem plina in ostalih energetskih virov v teh podjetjih nastajajo hude posledice za okolje.
Poleg gospodinjstev in podjetij bodo posebno pomoč prejeli še kmetje. Ti bodo dobili finančno nadomestilo v višini 49 evrov na hektar za travnike, 105 za polaj in 138 na hektar za nasade. Ukrepi so skupaj težki 25 milijonov evrov, ki jih bo prejelo 41 tisoč kmetij.
Kaj je torej dolgotrajna rešitev energetske krize? Gnezda jo vidi v preusmeritvi k samooskrbnemu, okolju prijaznemu gospodarstvu.
Spektakularnih in hitrih ukrepov ni. Če bi se hoteli izogniti kratkoročnim vplivom krize, bi morali imeti vnaprej pripravljeno energetsko sanacijo, ki bi po mnenju Kovača morala vsebovati različne ukrepe.
Energetska kriza bo tako še nekaj mesecev najverjetneje stalnica v vsakodnevnem življenju. Raje kot za sistemske rešitve se je vlada odločila za enkratno izplačilo solidarnostnega zneska, pri tem pa spregledala veliko ljudi, ki bi jim ta znesek prišel prav. Za državljane pa je najboljša rešitev, da začnejo razmišljati o družinah, po možnosti čim številčnejših.
Dodaj komentar
Komentiraj