Evro, kunemo se ti
Z začetkom leta 2023 se bo Hrvaška kot 20. država članica pridružila evroobmočju. Kune bodo 1. januarja zamenjali evri in Hrvaška narodna banka je konec prejšnjega tedna uradno predstavila motive, ki bodo upodobljeni na kovancih. Na natečaju so zmagale štiri različne podobe: zemljevid Hrvaške, napis v glagolici, portret Nikole Tesle in motiv kune. Prav ta zadnje dni zaposluje hrvaško javnost. Izkazalo se je, da je položaj kune neposredno prevzet s fotografije škotskega fotografa Iaina Leacha.
Leach se je na naša vprašanja pisno odzval. Pravi, da je dizajn res skoraj identičen s fotografijo kune, ki je objavljena na njegovi spletni strani. Dodaja, da bi bil sicer vesel, če bi bila njegova fotografija uporabljena na hrvaških kovancih, a meni, da bi moral za to prejeti del oblikovalčeve nagrade, ki se mu zdi za kopijo motiva prevelika. Zmagovalec natečaja, Stjepan Pranjković, je umaknil predlog in od nagrade že odstopil. Komisija za denar pri narodni banki bo predvidoma danes odločila o usodi zmagovalnega motiva.
Prehod v novo valuto ni le stvar ekonomistov, temveč to s seboj prinaša tudi druga praktična vprašanja, ki zanimajo prebivalstvo – od tega, kakšna bo po novem glavna nagrada v priljubljenem televizijskem šovu Milijonar, do simbolike motivov na hrvaških evrskih kovancih. Tako že več mesecev veliko prahu dviguje izbor portreta Nikole Tesle, ki bo upodobljen na kovancih za 10, 20 in 50 centov. Novinar hrvaškega medija srbske manjšine Portal Novosti Hrvoje Šimičević razloži ozadje te odločitve.
Po mnenju Šimičevića predstavlja večjo kontroverzo za Hrvaško to, da bo na novi valuti motiv kune, saj ta izhaja iz časa Neodvisne države Hrvaške.
Kot motiv bi lahko izbrali lik iz flore in favne, ki je manj sporen, meni Šimičević.
Postopni premiki k evrizaciji sicer potekajo že dlje časa. Hrvaška je leta 2020 vstopila v sistem Exchange Rate Mechanism, krajše ERM II. S tem se je zavezala, da bo Hrvaška narodna banka vzdrževala menjalni tečaj kune z evrom. Hrvaška podjetja in državljani imajo sicer že sedaj več kot polovico kreditov v evrih. Letos bo uvedeno tudi dvojno označevanje cen vseh izdelkov, ki se bo nadaljevalo še po prehodu v novo valuto.
Vladimir Arčabić, profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Zagrebu, pojasni, kako poteka ta prehod.
Trenutno je ena kuna vredna 13 evrskih centov. Hrvati so si ta tečaj zadnji dve leti močno prizadevali ohranili stabilen. Leta 2020 so tečaj ohranili za ceno 1,6 milijarde evrov, za to pa je bil kriv predvsem upad turizma, posledica epidemije.
Opustitev valute, ki je Hrvate spremljala od leta 1994, prinaša s seboj tudi določene izzive. Vstop v skupno monetarno politiko prinaša po besedah Arčabića tudi tveganja.
Arčabić vseeno meni, da to Hrvaški ne bi smelo predstavljati večjih problemov.
Ankete kažejo, da je podpora evru med Hrvati v zadnjih letih nekoliko upadla. Arčabić ocenjuje, da ima prehod v novo valuto še vedno podporo – kljub željam nekaterih iniciativ po referendumu o tem vprašanju.
Še eno vprašanje, ki v zvezi s tem zaposluje hrvaško ekonomsko stroko in politiko, je primernost prehoda v času globalne inflacije. Arčabić sicer meni, da je vprašanje relevantno, a ga to ne skrbi pretirano.
Medtem ko opustitev kune nekoliko pretresa hrvaško-srbske odnose, pa si lahko Slovenci prej obetamo nasprotno. Uvedba evra namreč hkrati pomeni konec slovenske folklore kupovanja kun pred dopusti. Letos še zadnjič.
OFFsajd je pripravil Blaž, pod prste je gledal Premrov.
Dodaj komentar
Komentiraj