Po toči zvoniti je prepozno, po požaru pa prepozno gasiti, bi se glasilo reklo, ki bi povzelo temo današnjega offsajda. Rdeči petelin ne diskriminira, in če se ob požarih v industrijskih obratih, kakršen je bil incident v podjetju Kemis, odpirajo vprašanja varovanja okolja, se ob požarih v stavbah posebnega zgodovinskega in kulturnega pomena ponuja vprašanje varovanja kulturne dediščine. Vprašanja kot denimo o tem, kakšni so vzpostavljeni mehanizmi varovanja artefaktov in umetnin v tovrstnih poslopjih, kakšne so prioritete reševanja in gašenja. 

Operativni princip požarne varnosti je razdeljen na dve glavni polji: preventivno požarno varnost in intervencijsko prakso. Preventivne ukrepe razloži Dejan Jurkovič, predsednik komisije za preventivo pri slovenski gasilski zvezi:

Izjava

Kot razloži v nadaljevanju, opisani vidiki preventive družno preprečujejo, da bi do požara sploh prišlo. Če vseeno zagori, pa je njihov cilj, da ogenj znotraj objekta ostane čim bolj zamejen in da ga je mogoče pogasiti s čim manj povzročene škode.

Izjava

Pri spomeniško varovanih objektih in drugih podobnih primerih kulturne dediščine je primarni problem zagotavljanja požarne varnosti sama starost ter tip gradnje in uporabljeni materiali.

Izjava

Jurkovič tudi pojasni, kakšne so nekatere sodobne rešitve pri varovanju takšnih objektov ter kje se to pozna, ko pride do morebitnega gašenja:

Izjava

Ker pa preventiva neizogibno kdaj odpove, se z ognjenimi zublji spopadejo intervencijske skupine. Boris Žnidarko iz Združenja slovenskih poklicnih gasilcev pojasni, kako se začne posredovanje, ko požar izbruhne denimo v okolju s spomeniško varovanimi stavbami:

Izjava

Prav tako razloži, katere so v praksi največje oziroma najpogostejše ovire, ko je treba posredovati na kakšnem objektu v urbanem središču:

Izjava

Kakor pojasni, je ena izmed pozitivnih praks, vpeljanih v tujini, ko pride do požarne varnosti kulturne dediščine, oblikovanje prioritetnih seznamov artefaktov, umetnin in drugega premoženja, ki jih gasilci prejmejo ob interveniranju v objekt. Tega principa v Sloveniji še nismo sprejeli.

Izjava

Vpeljava takšnih reševalnih principov bi precej olajšala delo gasilcem ob intervencijah, tako pri reševanju življenj kot same kulturne dediščine:

Izjava

Sakralni objekti z visokimi gradnjami, predvsem katedrale, predstavljajo izziv za gašenje že zaradi svoje višine in tehničnih izzivov, ki se ob tem porajajo:

Izjava

Žnidarko se prav tako strinja z oceno, da je na področju preventive v Sloveniji še veliko prostora za izboljšave, še posebej na zakonodajnem in inšpekcijskem področju:

Izjava

Sogovorca se strinjata, da bi bilo za preprečitev večjih izgub objektov in artefaktov posebnega pomena treba storiti več, sicer se bomo morali učiti iz tragedij.

Izjava