Na današnji dan Olimpijski komite Slovenije praznuje olimpijski dan. Morda je tudi zato danes svoje letno poročilo predstavil varuh športnikovih pravic, ki od prvega aprila lani deluje pod okriljem Ministrstva za izobraževanje, znanost in ŠPORT. Prvi nosilec te funkcije je Rožle Prezelj, širši slovenski javnosti verjetno najbolj poznan kot nosilec slovenskega rekorda v skoku v višino. 24. januarja 2004 je namreč skočil kar 231 centimetrov. Po izobrazbi je pravnik, v teh dneh poleg dela fiskulturnega ombudsmana dokončuje tudi doktorat na Pravni fakulteti v Ljubljani. Z njim smo se pogovarjali o njegovem delu. Najprej nam je pojasnil naloge, funkcije in pristojnosti varuha športnikovih pravic.

Izjava

Prezelj poudarja, da se pri svojem delu ne ukvarja zgolj s profesionalnimi športniki, pač pa predvsem z mladimi športniki in športnimi delavci.

Izjava

Institut varuha športnikovih pravic je sicer obstajal že pred zadnjo spremembo Zakona o športu. Do lanske pomladi je deloval v okviru Olimpijskega komiteja Slovenije

Izjava

Od prvega aprila pa do zadnjega decembra lani je varuh obravnaval 42 primerov. Pri večini je šlo za aktivnost nudenja pomoči.

Izjava

Med pogostejšimi kršitvami športnikovih pravic je gotovo izstopala pravica do prostega prestopa športnika, ki je kodificirana v 34. členu Zakona o športu.

Izjava

Prezelj poudarja, da je prestop športnika v drug športni klub načeloma neodplačen.

Izjava

Večina drugih zadev se je nanašala na interne akte posameznih panožnih zvez in kršitev le-teh.

Izjava

V sklepnem delu letnega poročila je varuh izdal tudi pet priporočil, s katerimi cilja na ureditev nekaterih sistemskih kršitev in pomanjkljivosti v slovenskem športu. Na podlagi delokroga je seveda prvo namenjeno kršitvam 34. Člena Zakona o športu.

Izjava

Poleg tega Prezelj opozori tudi na dostopnost javne športne infrastrukture.

Izjava