Guerguerat sprožil rat
Pred nekaj dnevi je Ljudska osvobodilna vojska Sahravijcev izvedla nov val napadov na maroške sile, vkopane za zidom, ki loči ozemlje Zahodne Sahare pod maroško okupacijo na zahodu od njenega vzhodnega, manjšega dela pod nadzorom Fronte Polisario. Vojno je Fronta razglasila 14. novembra, dan po tem, ko so maroške sile vkorakale na ozemlje nikogaršnje zemlje vzhodno od zidu, da bi razgnale protestnike, ki so blokirali mejni prehod Guerguerat. Sahravijski civilisti so namreč protestirali proti maroški uporabi prehoda, skozi katerega poteka glavnina blagovnega prometa proti subsaharski Afriki. Ko je maroška vojska prečkala zid, je odreagirala Fronta Polisario, da bi zaščitila svoje civilno prebivalstvo, ter razglasila konec premirja, ki je med njima veljalo od leta 1991.
Premirje, ki sta ga tedaj podpisali sprti strani, je končalo vojno, trajajočo od leta 1975, ko je ozemlje Zahodne Sahare zapustila španska kolonizatorka, njeno mesto pa sta želeli zasesti Mavretanija in Maroko. Podpis premirja, ki so ga nadzirali Združeni narodi, je predvideval začasno ločnico med ozemljem pod okupacijo in ozemljem pod oblastjo mednarodno priznanega predstavništva sahravijskega ljudstva, Fronte Polisario, ter izvedbo referenduma o samoodločbi. A do referenduma nikoli ni prišlo, Misija Združenih narodov za referendum v Zahodni Sahari oziroma MINURSO pa je v očeh Sahravijcev vse bolj izgubljala zaupanje.
Nedolgo po začetku vojne sta neodobravanje mednarodne skupnosti poželi razglasitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da priznava maroško okupacijo Zahodne Sahare, in vzpostavitev ameriškega veleposlaništva za Maroko v Dakhli, mestu v okupirani Zahodni Sahari. V zameno za priznanje okupacije je Maroko normaliziral svoje diplomatske odnose z Izraelom. Kljub Trumpovi potezi pa je status Zahodne Sahare po mednarodnem pravu nedvoumen.
V tokratnem OFFsajdu se pogovarjamo s predstavnikom Fronte Polisario za Slovenijo, Hrvaško, Bosno in Makedonijo, Zenanom Mohamedom Brahimom. Vabljeni tudi k poslušanju celotnih Brahimovih izjav, dostopnih na naši spletni strani v tem prispevku. Brahima smo vprašali, zakaj je Fronta Polisario odstopila od premirja zaradi incidenta v Guergueratu.
Cesta, ki vodi skozi Guerguerat, je ena ključnih poti za prehajanje blaga med Marokom in južno Afriko. A v času podpisovanja premirja še ni obstajala, Maroko jo je zgradil leta 2001 in s tem očitno kršil mirovni dogovor. Fronta Polisario takrat sicer ni reagirala, razloži Brahim.
Kljub nelegalnosti uporabe ceste pa je ta ključnega pomena za maroške interese. Prenos blaga je le eden izmed njih. A ne le cesta, sama okupacija se Maroku izjemno obrestuje, saj se zaradi nje okorišča z naravnimi bogastvi, ki jih je v Zahodni Sahari na pretek. Tako si denimo podjetje Nareva v lasti maroškega kralja lasti vetrna polja na območju Zahodne Sahare. V vodah Zahodne Sahare ribarijo maroški čolni, prav tako pa se z njimi okoriščajo nekatere evropske države, denimo Francija. Več Brahim.
Maroko, prek njega pa marsikatera evropska sila, izkorišča naravno bogastvo Zahodne Sahare, kar je po mednarodnem pravu nelegalno. Prav tako eklatantna kršitev mednarodnega prava je naseljevanje maroških naseljencev na ozemlje Zahodne Sahare, ki ga Maroko izvaja že od leta 1975. Leta 2015 so tako po ocenah okoli dve tretjini 500.000 saharskih prebivalcev tvorili maroški naseljenci. Takšna taktika je postala posebej priljubljena v času čakanja na Godota nesojenega referenduma, saj je Maroko načrtoval, da bi spremenjena sestava saharskega prebivalstva spreobrnila rezultat glasovanja.
Medtem je politika maroških oblasti do sahravijskega prebivalstva izjemno represivna, številni sahravijski aktivisti pa so bili v maroških zaporih podvrženi mučenju in kršenju človekovih pravic. Kljub temu so Združene države Amerike v zadnjih tednih Trumpovega predsedovanja priznale suverenost Maroka nad ozemljem Zahodne Sahare. Brahima smo vprašali, kako komentira ameriško-maroški dogovor.
Edini način, da se rešijo maroške okupacije, Sahravijci vidijo v prekinitvi premirja. A zelo vprašljivo ostaja, ali ima Fronta Polisario dovolj kapacitet, da Maroko premaga na bojnem polju. Prej se zdi, da se obeta dolgotrajno obstreljevanje z obeh strani zidu, kot se je odvijalo zadnji mesec in pol, kar pa ne pomeni, da takšen pristop ne bo obrodil sadov. Maroko si namreč vojne ne želi, saj bi lahko prekinila ali zmotila tok turistov, migrantov in blaga po Zahodni Sahari. Današnji OFFsajd zaključi Brahim, ki smo ga vprašali, pod kakšnimi pogoji bi se bila Fronta Polisario pripravljena pogajati z Marokom.
Dodaj komentar
Komentiraj