HLADEN ODZIV EVROPSKI POLITIKI PRI VROČIH TOČKAH
Visoki komisariat Združenih narodov za begunce ali krajše UNHCR je prenehal sodelovati s tako imenovanimi vročimi točkami na grških otokih v okviru prihoda beguncev v obliki, kot je to počel do sedaj. Odločitev komisariata prihaja zaradi ugotovitve, da tamkajšnje vroče točke od pričetka implementacije dogovora med Evropsko unijo in Turčijo za begunce vse bolj postajajo zapori. Zaradi tega bo dotična organizacija ohranila sodelovanje le v obliki zagotavljanja nujne pomoči in beleženja tamkajšnjih razmer spoštovanja človekovih pravic, ne bo pa več sodelovala pri premeščanju beguncev. Več o spremembi, ki je tej odločitvi botrovala, pojasni Aikaterini Kitidi iz UNHCR v Atenah.
Izjava
Dogovor med Turčijo in Evropsko unijo je sicer nadaljevanje splošne ubrane politike pri soočanju s prihodom beguncev. Kot nelegitimno opredeljeni ekonomski migranti so vrnjeni izven Shcengenskega območja, kjer pa imajo zaradi neprimernih razmer končno možnost, da postanejo begunci. Da je dogovor s Turčijo presenetljivo nepresenetljivo nadaljevanje iste politike, oriše Neža Kogovšek Šalamon z Mirovnega inštituta.
Izjava
Namesto da bi evropska politika zmanjševala možnost raznoličnih domnevnih ekstremizmov, le-te torej povečuje. Pariški in nedavni belgijski bombni napadi so poleg tega, da so simptom tovrstne politike, prav tako posledica večanja globalne neenakosti in imperialistične politike, ki se odvija na Bližnjem vzhodu. Kljub temu, da sta omenjena pojava simptoma istega, pa je treba begunce in vršilce bombnih napadov ostro ločevati. Kogovšek Šalamon:
Izjava
Ob napadih, kot so se zgodili v Belgiji, se sicer na široko govori o napadu na Evropo in evropske vrednote, četudi je ta glede na dosedanjo zgodovino močno skopa pri človekovih pravicah, kar je vidno tudi v že omenjenem dogovoru s Turčijo in zapiranju balkanske poti, ki le nadaljuje eksternalizacijo mejne kontrole.
Izjava
A problem pri manku implementacije človekovih pravic ne gre gledati kot posledico premajhnega zavedanja o tovrstnih problemih, temveč gre za strukturno povezanost z globalnim kapitalističnim redom.
Izjava
Ob tem pa kritike iz ust evropskih predstavnikov kot tudi slovenskih politikov večinoma letijo na neprimerna ravnanja Grčije. A vendarle so bili organi dotične države močno okleščeni z varčevalnim diktatom nekdanje trojke in sedanjih institucij, drugi del problema pa je …
Izjava
Dodaj komentar
Komentiraj