Hrvaška kriminalizacija solidarnosti
Zaključila se je javna razprava predloga spremembe Zakona o tujcih na Hrvaškem, v kateri je sodelovalo kar nekaj tamkajšnjih nevladnih organizacij in civilnih iniciativ. Te so v svojih prispevkih v razpravi komentirale predvsem poskus kriminalizacije pomoči tujcem, ki jo nudijo državljanke in državljani. Zaplete pa se že pri samih razlogih za spremembo, ki so precej nejasni. Več, Ivana Perić z medijskega portala H-Alter:
O predlogu zakona, neskladjih z mednarodnimi dogovori in odzivu civilne družbe smo govorili tudi z Vanjo Bakalović, pravnico na Centru za mirovne študije. Kaj sprememba zakona določa in kako jo ocenjujejo na Centru?
Ravno kriminalizacija humanitarne pomoči je tista, ki je spodbudila največ neodobravanja organizacij, združenih v Iniciativo Dobrodošli, ki jo koordinira prej omenjeni Center za mirovne študije. Na Hrvaškem je bilo namreč tako kot v številnih drugih državah na begunskih poteh organiziranih več aktivnosti, s katerimi so prebivalke in prebivalci migrantom nudili hrano in zavetišče. Določba prepovedi pomoči naj bi veljala v primeru pomoči tistim, ki nimajo statusa prosilcev za azil. Več o tej prepovedi in institutu humanitarne pomoči, Bakalović:
Za osebe, ki sodelujejo pri zagotavljanju pomoči, so predvidene tudi kazni:
Sedanji predlog zakona, o katerem bodo jutri razpravljali poslanci, se od prvega delno sicer že razlikuje. O tem, do kakšne mere so bili upoštevani komentarji udeležencev javne razprave in ali je vlada izpolnila kakšno od obljub, danih v tem času, Perić:
Spremembe, ki gredo v smeri kriminalizacije pomoči tujcem, so poleg vsega že omenjenega tudi v nasprotju z mednarodnimi konvencijami in drugimi dogovori, ki se tičejo varovanja človekovih pravic. Kaj vse Hrvaška potencialno krši, če pride do spremembe, Bakalović:
Težava je sicer tudi v tem, da javnost o spremembah ni najbolje obveščena, predvsem zaradi poročanja velikega dela medijev, ki podajajo predvsem vladni pogled na situacijo. Kakšne politike s tem posredno mainstream mediji zagovarjajo, pojasni Perić:
Glede na trenutno stanje v hrvaški politiki, kjer lahko opazujemo porast nacionalizma, je pojav takega predloga sedaj sploh presenetljiv? Zaključi Perić:
Dodaj komentar
Komentiraj