Inovativno do profita
Evropska komisija je državam članicam Evropske unije predstavila predlog novega programa Obzorje Evropa. Program bo za spodbujanje raziskav in inovacij v Uniji do konca leta 2027 namenil okrog 95 milijard evrov. Usklajevanje programa okvirnih investicij v javne in zasebne inovacije je trajalo kar dve leti, odločitev o njegovi končni vsebini pa pripada Evropskemu svetu, v katerem sedijo predsedniki vlad članic.
Večji del novega programa vsebinsko nadaljuje program Obzorje, ki se je po sedmih letih zaključil lani. Sestavljajo ga trije stebri: spodbujanje odprte znanosti, spodbujanje odprtih inovacij ter spopadanje z globalnimi izzivi in spodbujanje konkurenčnosti industrije.
Razporeditev sredstev med tri področja opiše raziskovalec nevladne organizacije Corporate Europe Observatory, Martin Pigeon.
Zadnji steber je torej najbogateje podprt. V njem je okrog 10 milijard evrov namenjenih javno-zasebnim partnerstvom, tako imenovanim joint undertakings. V novem programu bo devet takih okvirnih partnerstev, ki obsegajo na primer digitalizacijo, zdravje ter razogljičenje industrije in prometa. Kot poudarja Martin Pigeon, so se v preteklem sedemletnem programu prav javno-zasebna partnerstva izkazala za najbolj problematična pri porabi evropskih sredstev za inovacije.
Administracijo vsakega od devetih partnerstev sestavljajo posebni odbori, sestavljeni iz predstavnikov Unije, članic in industrije ter lobistov. Vsak odbor mora nato preko razpisov financirati projekte.
Eden od ciljev teh javno-zasebnih partnerstev je po predlogu komisije zagotavljanje inovacij na področjih, ki niso tržno zanimiva. Z javnim denarjem naj bi privatna podjetja spodbudili k razvoju na primer nujno potrebnih zdravil ali zelene tehnologije.
Vendar se je v preteklem programu izkazalo, da nad tem motivom prevlada drug cilj, ki ga komisija prav tako navaja kot argument za javno-zasebna partnerstva, namreč spodbujanje konkurenčnosti evropske industrije.
Evropska unija je na primer v preteklem programu financirala razvoj zdravil in drugih farmacevtskih tehnologij. Te naj bi omogočile dostop do zdravil, ki v prostotržnih poslovnih razmerah niso zanimiva za farmacevtska podjetja. Primer takega zdravila je protiglivično zdravilo flucitozin, ki se denimo uporablja za zdravljenje okužb pljuč in sečil ter meningitisa. Zdravilo, ki je na seznamu najpomembnejših zdravil Svetovne zdravstvene organizacije, je eno ključnih zdravil pri aidsu. To je bolezen imunskega sistema, smrt pa povzroči prav okužba, ki je oslabljeni imunski sistem ne ustavi.
Zdravilo naj bi po spodbudi Unije začela proizvajati francoska farmacevtska družba Sanofi, vendar je ta javno-zasebno partnerstvo izkoristila za druge namene, opiše Pigeon.
Javno-zasebna partnerstva so se za problematična izkazala tudi takrat, ko so zasebniki morali delno financirati projekte. V nekaterih primerih so projektu namenili le tri odstotke od dogovorjenega zneska.
To je ena najpomembnejših sprememb tokratnega programa Obzorja. Močno se namreč zmanjšuje minimalni finančni vložek, ki ga morajo v [javno-]zasebna partnerstva prispevati zasebna podjetja, za kar so tudi intenzivno lobirala.
Težava programa Obzorja je tudi klasična evropska nacionalna sebičnost. Države skrbita predvsem »efikasnost in naše gospodarstvo«, kot bi se verjetno izrazil naš minister za gospodarski razvoj in tehnologijo. A rezultat tega boja je predvsem to, da večino sredstev dobijo podjetja iz največjih in najvplivnejših evropskih držav.
Dodaj komentar
Komentiraj