Izbris po angleško
Združeno kraljestvo že nekaj tednov pretresa tako imenovani škandal Windrush. Gre za razkritje izrazito negativnega vpliva strožje imigracijske politike na življenja ljudi, ki že več desetletij bivajo v Združenem kraljestvu. Tja so se iz držav Commonwealtha preselili kot otroci, v času med letoma 1948 in 1971. Prvi med njimi so prispeli z ladjo Empire Windrush, od koder tudi ime. Njihove zgodbe, ki jih je pred približno pol leta začel objavljati časopis Guardian, vključujejo deportacije, izgube delovnih mest in odrekanje zdravstvene oskrbe. Zaradi odmeva v javnosti se je že bila primorana javno opravičiti predsednica vlade Theresa May. V nedeljo zvečer pa je v povezavi s škandalom odstopila notranja ministrica Amber Rudd. Vlada je tudi sprejela strategijo, ki predvideva ureditev statusa prizadetih ljudi v roku dveh tednov in odškodnino.
Generacija Windrush nosi ime po ladji Empire Windrush, ki je leta 1948 priplula v Essex in na krovu nosila 492 potnikov iz karibskih držav Commonwealtha. Migranti so v Združeno kraljestvo z namenom iskanja delovnih mest prišli zakonito. Več pove Rob McNeill iz organizacije Migration Observatory, ki je del Univerze v Oxfordu.
Mnogi med njimi so s seboj pripeljali svoje otroke. Ti so v Združeno kraljestvo pogosto vstopili na podlagi potnih listov svojih staršev ali celo bratov in sester. Ti potni listi so bili ob prihodu ožigosani z “leave to remain”, kar pomeni, da ima njegov imetnik pravico prebivati v državi. Tako Hynes.
Ti otroci so v Združenem kraljestvu odrasli, hodili v šolo in službo ter živeli pod vtisom, da imajo britansko državljanstvo in predvsem pravico do prebivanja. Mnogi med njimi niso države nikoli zapustili in zato niso potrebovali potnega lista ter tako niso vedeli, da njihov status ni urejen.
Situacija se je spremenila po sprejemu nove imigracijske zakonodaje leta 2014. Razloge v ozadju sprejema zakonodaje pojasni McNeill.
Zakonodajo je notranje ministrstvo sprejelo v času, ko ga je vodila sedanja predsednica vlade Theresa May. Zakon vzpostavlja tako imenovano politiko sovražnega okolja. Kaj točno to pomeni, pove Steve Hynes, direktor organizacije Legal Action Group.
Naenkrat so torej ljudem začele groziti izselitve, odrekanje zdravstvenih storitev in celo možnost prisilne deportacije. Da je zakon posegel v pravice ljudi, ki so bili v državi popolnoma zakonito, poudari Hynes.
Za katere skupine točno gre, pove McNeill.
Glavna težava pri urejanju statusa generacije Windrush v Združenem kraljestvu je torej dokazovanje, da v državi prebivajo že toliko let. Potne liste, s katerimi so prišli, so izgubili ali pa preprosto niso bili izdani na njihovo ime.
Svoje dolgotrajno prebivanje v Združenem kraljestvu bi lahko dokazali tudi na drugačne načine, kot je na primer posredovanje uradnih dokazil. Vendar kot opiše Hynes, je tudi to v nekaterih primerih predstavljalo velike težave.
Hynes pove, da so vlado na potencialne negativne posledice opozarjali že takoj po sprejetju zakonodaje in v ta namen spisali poročilo z naslovom “Chasing Status”.
Zgodbe generacije Windrush so večjo pozornost javnosti dobile pred nekaj meseci, ko jih je začela objavljati novinarka Guardiana Amelia Gentleman. McNeill:
Na začetku zgodbe niso pritegnile pretirane pozornosti. Zdelo se je namreč, da gre za manjšo anomalijo v imigracijskem sistemu. To se je po besedah McNeilla spremenilo, ko je postalo jasno, da je takih oseb okoli 57 tisoč.
Vlada se je tako znašla pod plazom kritik javnosti. Theresa May se je opravičila, Amber Rudd pa odstopila. Storjene krivice želi vlada popraviti s posebno strategijo. Hynes sprejem strategije pozdravlja, vendar je previden.
Izpostavlja predvsem pomanjkanje brezplačne pravne pomoči v migracijskih postopkih, ki jo je vlada pred nekaj leti odpravila. Ker gre za zapletene postopke, bodo ljudje težko uveljavili pravice, ki jim po shemi pripadajo.
Z mislijo, da gre pri škandalu Windrush za več kot le zgrešeno imigracijsko politiko, današnji Offsajd sklene McNeill.
Dodaj komentar
Komentiraj