Javno ali vladno tožilstvo?
Državni zbor je sprejel spremembe zakona o državnem tožilstvu, ki ga je po nujnem postopku predlagala vlada. Zakon naj bi bil nujen za ureditev zaposlitve dveh tožilcev v Evropskem javnem tožilstvu. Med drugim zakon opredeljuje najnižjo raven znanja angleščine, ki jo morajo tožilci dosegati.
Državnotožilski svet je delegirana tožilca izbral že pred več meseci, predlog pa je ministrstvo za pravosodje vladi poslalo v začetku lanskega decembra. Vlada bi se morala potem z njuno izbiro seznaniti in o njej obvestiti Evropsko javno tožilstvo, ki ima sedež v Luksemburgu. Kot so povedali na pravosodnem ministrstvu, so generalnemu sekretarju vlade že večkrat predlagali, naj seznanitev uvrsti na dnevni red, a so bili pri tem neuspešni. Ministrica iz vrst SMC-ja Lilijana Kozlovič sicer vztraja, da s premierjem ni v konfliktu. Janša je izbranima tožilcema najprej očital neustrezno znanje angleškega jezika. To je v izjavi za javnost Državnotožilski svet nato zanikal.
Pravosodna ministrica Lilijana Kozlovič je evropskemu komisarju za pravosodje Didierju Reyndersu že konec lanskega leta zagotovila, da bodo do prvega marca vzpostavljeni vsi pogoji, da bo slovenski del ekipe evropskega javnega tožilstva lahko začel delo. Ker vlada izbire tožilcev v Sloveniji še ni potrdila, je komisar ministrico pozval, naj z delom pohiti. Vseeno vprašanje imenovanja dveh delegiranih tožilcev Slovenije v Evropsko javno tožilstvo ostaja odprto še danes. Imenovanje tožilcev se je po razlagi predsednika vlade Janeza Janše začelo politizirati kar samo od sebe.
Kljub temu da o imenovanju tožilcev v Evropsko javno tožilstvo govorimo že dober mesec, o tem, kam bosta, če bosta Matej Oštir in Tanja Frank Eler imenovana in kaj bosta počela, ne vemo skorajda nič. Evropsko javno tožilstvo je namreč poseben organ Evropske unije, ki se šele zares vzpostavlja. Več Miha Hafner z ljubljanske pravne fakultete.
Tožilstvo sestavljajo trije nivoji. V Sloveniji je premier zapletel zadeve šele na zadnjem, operativnem nivoju dveh tožilcev, ki bosta delovala v Sloveniji.
Po razlagi Hafnerja Evropsko javno tožilstvo posebej ne bo posegalo v nacionalne zakonodaje in sodno oblast v državah članicah, ampak bo delovalo kot organ, ki povezuje in nadzira tožilce v državah.
Najpomembnejša razlika v primerjavi z državnimi tožilci je zato zgolj to, da bodo evropski tožilci pod nadzorom evropskega in ne državnega tožilstva.
K uresničevanju ideje Evropskega javnega tožilstva so prispevali primeri, kot je tisti madžarskega premierja Viktorja Orbana, ki je evropska sredstva kanaliziral v infrastrukturne projekte svojih prijateljev in družine, kar je bilo dobro dokumentirano.
Vendar se je Madžarska odločila, da v Evropskem javnem tožilstvu ne bo sodelovala. Enako so se odločile tudi Poljska, Irska, Švedska in Danska.
Evropski tožilci bodo lahko, ko gre za goljufije, preganjali tudi manjše zadeve, saj je najmanjši znesek, za katerega so bila oškodovana evropska sredstva, ki zadošča, da bi primer padel pod njihovo okrilje, že deset tisoč evrov.
Delegirani evropski tožilci sicer niso edini, katerih imenovanje se je zataknilo. Podobna situacija je tudi še pri vsaj osmih drugih imenovanjih in napredovanjih tožilcev. Na imenovanje tako čakajo štirje vrhovni in trije okrožni tožilci, na kar se je odzval generalni državni tožilec Drago Šketa, ki je potarnal, da je tožilstvo že sedaj kadrovsko podhranjeno in da bo posledica neimenovanj podaljšanje sodnih zaostankov.
Dodaj komentar
Komentiraj