Jekleni Nikšić
Tako je govoril Ivan Vujović, predsednik sindikata Željezare Nikšić, na včerajšnjem shodu za rešitev železarne in njenih delavcev. Investitor, ki konec koncev to ni bil, družba Tosyali pod vodstvom Fuata Tosyalija, je namreč v začetku julija napovedala, da bo odpustila skoraj vse zaposlene v železarni, torej 229 delavcev. Delavci se niso dali in so zavzeli prostore železarne, od koder se do danes niso umaknili. Na pomoč jim je – za sedaj zgolj z obljubami – priskočila vlada v odstopu Dritana Abazovića, ki je pooblastila državno Elektroprivredo Crne Gore, da odkupi železarno od Tosyalija. Ta zahteva odkupnino v višini 20 milijonov evrov, kar je 5 milijonov evrov več, kot je za železarno plačal leta 2012.
Medtem ko se velike glave pogajajo o milijonih, so delavci železarne odločeni, da se Tosyalija dokončno rešijo. Vujović predstavi sindikalne zahteve, ki so jih v ta namen postavili črnogorski vladi.
Delavcem Železarne Nikšić je sicer v preteklosti v sindikalnem boju že uspelo – ko so iz tovarne izgnali prejšnjega lastnika, britansko družbo Mansfelder Metals. Vujović pojasni, da delujejo na temeljih sindikalnega boja pred dobrim desetletjem.
Močno čustveno navezanost na železarno, ki se kaže v vsakokratnem delavskem boju za njen obstoj, pojasni Bojan, član FAP mašine, navijaške skupine nogometnega kluba Čelik.
V tokratnem boju za svoje pravice in obstoj železarne delavci polagajo upe v sposobnost in iskrenost državnega vrha.
A ni bilo vedno tako. V preteklosti je oblast stala na strani tako imenovanega investitorja; če ne drugače, pa tako, da je zamižala na obe očesi, pojasnjuje Vujović.
Ob nakupu leta 2012 se je Tosyali tudi zavezal, da bo v železarno vložil 35 milijonov evrov in zaposlil dodatnih 550 delavcev. Odveč je razlagati, da se to ni zgodilo. Vujović predstavi zgodovino propadanja železarne pod imenom Tosčelik .
Propad, četudi ni bil načrten, za investitorje pomeni poslovno priložnost, sploh v luči finančne krize na področju energije.
Še bolj kot zmanjševanje ekonomske moči železarne je zaskrbljujoče stanje pogojev za delo, je prepričan Vujović.
Čeprav nikšiški železarji računajo na državni odkup svoje tovarne, pa se je v kupoprodajna pogajanja vključil tudi – kako nepričakovano – privatnik Miodrag Daka Davidović. Njegovo podjetje Neksan, ki se sicer ukvarja z računovodstvom, trgovino z naftnimi derivati in proizvodnjo alkoholnih pijač, je v preteklosti že dvakrat vodilo železarno v Nikšiću. Vendar stavkajoči delavci ne verjamejo v poštenost Davidovićevih namenov.
Stavka, ki se je razvila v včerajšnji javni shod, sicer traja že 90 dni, delavci železarne pa jo bodo nadaljevali vse do 30. septembra. Do takrat ima vlada čas, da sproži kupoprodajne postopke. V nasprotnem primeru …
Železo se kuje, dokler je vroče, železarna se brani, dokler je še kaj železarjev.
Dodaj komentar
Komentiraj