Kaj tare bolivarsko revolucijo
V današnjem Offsajdu v tednu, posvečenem desnemu obratu v Latinski Ameriki, se bomo posvetili politični in ekonomski situaciji v Venezueli. Pred dobrim tednom je opozicija v tej državi zbrala podpise enega odstotka volilnih upravičencev, kar ji omogoča nadaljevanje zbiranja 20 odstotkov podpisov za sklic referenduma o odstavitvi predsednika Nicolasa Madure. Ta je leta 2013 po njegovi smrti nasledil predsednika Huga Chaveza, vodjo tako imenovane bolivarske revolucije, ki je bil na oblasti vse od leta 1999. Kmalu po Madurovem nastopu pa je izbruhnila globoka ekonomska kriza, ki traja še danes. Glavni razlog za njen izbruh je padec cene nafte, ki je Venezueli predstavljala glavnino izvoza, razloži Jorge Martin iz organizacije Hands off Venezuela!:
Zaradi naraščajočega nezadovoljstva se krepi desna opozicija. Ta je na decembrskih volitvah lani dobila 112 od 167 sedežev v Narodnem zboru, zdaj pa si prizadeva z referendumom in ponovnimi volitvami zagotoviti še predsednika iz svojih vrst. Če jim uspe zbrati dovolj podpisov in bo referendum razglašen do konca tega leta, bodo v primeru, da bo uspešen, razglašene nove predsedniške volitve. Maduro pa si prizadeva razpis referenduma zavleči do naslednjega leta, saj bi v tem primeru na njegovo mesto stopil trenutni podpredsednik.
Desni obrat v Venezueli pa se ne izraža zgolj z jačanjem opozicije. Tudi vlada sama sprejema reforme v smeri večje svobode trga. Eden takih ukrepov je bila liberalizacija valutnih tečajev. Sistem pred reformo in po njej opiše Martin:
Še en sporen poskus rešitve težav z močno razširjenim črnim trgom je zvišanje uradnih cen potrošnih produktov, ki jih regulira vlada. Razloži Martin:
Nekaj projektov, ki jih je začela izvajati Madurova vlada, je povzročilo veliko kritik z leve. Martin kot tak primer opiše posebne ekonomske cone, v katerih davčne, delavske in okoljske zakonodaje ni treba upoštevati.
Še ena koncesija kapitalu je Madurova podelitev koncesij za izkopavanje rudnih bogastev tujim multinacionalkam, pove Martin:
Martin opiše tudi imenovanje poslovneža Pereza Abada za ministra za industrijo in trgovino kot potezo v desno, njegovo odstavitev pred nekaj dnevi pa kot izraz strankine notranje neenotnosti glede ekonomske politike.
V zadnjih nekaj letih se je spremenil odnos Madurove stranke PSUV do svoje baze, saj je prva z birokratizacijo omejila možnosti širše participacije, s pogostim zavzemanjem protidelavskih stališč pa okrnila zaupanje vase.
Poleg socialnih programov je bil glavni doprinos bolivarske revolucije po Martinovem mnenju prav politizacija množic:
Kar je v Venezueli spodletelo, ni socializem, temveč poskus regulacije kapitalizma, meni Martin:
Dodaj komentar
Komentiraj