Katarsko-iranski trn v savdski peti

Katarsko-iranski trn v savdski peti

Oddaja
saudova arabija in katar, združene države amerike.
6. 6. 2017 - 17:00
 / OFFsajd

Saudova Arabija, Združeni arabski emirati, Bahrajn in Egipt so prekinile diplomatske stike s sosednjo zalivsko monarhijo Katar. Prav tako so katarskim državljanom dale dva tedna časa, da iz teh držav spakirajo kovčke in pa prekinile trgovino s polotoško državo. Katar naj bi se namreč preveč nagibal k dobrim odnosom z velikim čezmorskim sosedom in glavnim savdskim geopolitičnim tekmecem Iranom, hkrati pa podpiral skupine, kot so Muslimanska bratovščina, Islamska država in Al-Kaida. Vsaj tako trdi Saudova Arabija, ki poleg tega Katar obtožuje tudi podpiranja šiitske manjšine v svoji vzhodni provinci Katif. Muslimansko bratovščino na seznam terorističnih skupin poleg Egipta uvršajo zgolj Saudova Arabija, Bahrajn, Združeni arabski Emirati, Sirija in Rusija, Islamsko državo ter Al Kaido pa seveda vključno z Združenimi državami Amerike in Združenimi narodi praktično cel svet.

Kmalu po prekinitvi diplomatskih in gospodarskih stikov s strani prej omenjene četverice so se ji pri osamitvi Katarja pridružili še mednarodno priznana vlada v Jemnu, ki je v praksi odvisna od milosti in nemilosti Saudove Arabije, vzhodna libijska vlada pod vodstvom generala Kalife Haftarja, ki uživa podporo Egipta, in pa Maldivi, ki so prav tako gospodarsko močno vezani na investicije Saudove Arabije.

Monarhije, ki vladajo v Perzijskem zalivu, so združene v Zalivski svet za sodelovanje. Poznavalec bližnjevzhodnih političnih razmerij z Univerze na Primorskem Primož Šterbenc povzame razmerja moči v Zalivskem svetu za sodelovanje, kjer lahko začnemo iskati vzroke za trenja med tamkajšnjimi državami.

Izjava

Katarski emir Tamim bin Hamad Al Thani naj bi po poročanju katarske tiskovne agencije konec prejšnjega meseca izrazil naklonjenost Iranu kot možnemu stabilizatorju na Bližnjem vzhodu. Obsojal je bližnjevzhodno vmešavanje ZDA in njihovo sodelovanje s Saudovo Arabijo proti Iranu. A takoj zatem so katarske oblasti sporočile, da je pri objavljenih izjavah Al Thanija prišlo do hekerskega vdora in objave ponarejenih informacij. Pri iskanju krivca za vdor sedaj Katarju pomaga tudi ameriška preiskovalna agencija FBI. Da so bile izjave verjetno res podtaknjene, namiguje tudi dejstvo, da se je kljub demantiju katarskih oblasti v tednu od njihove objave v savdskih in emiratskih medijih nadaljevala medijska gonja proti Katarju. Kje leži glavni razlog za spor, oriše Šterbenc:

Izjava

Saudovo Arabijo moti vzpenjajoča se gospodarska moč Katarja. Razloži Primož Šterbenc:

Izjava

Katarska podpora Muslimanski bratovščini je gotovo glavni razlog, da se je sankcijam pridružil tudi Egipt. Tam je predsednik Abdel Fatah el-Sisi po državnem udaru leta 2014 to organizacijo prepovedal in jo uvrstil na seznam terorističnih organizacij. Prav tako, trdi Šterbenc, gre Muslimanska bratovščina v nos Saudovi Arabiji:

Izjava

In še tretji razlog, najaktualnejši od vseh - odnos z Iranom. Očitno je, pravi Šterbenc,

Izjava

Na največjem svetovnem plinskem polju, ki si ga Katar deli z Iranom, pa je Katar pred dvema mesecema končal s samoomejitvijo črpanja plina iz leta 2005 in napovedal izgradnjo novih črpališč. Iranski minister za gospodarstvo je odločitev pozdravil in napovedal pospešeno črpanje plina. Povečanje kapacitet s katarske strani bi v prihodnosti nedvomno narekovalo tudi tesnejše odnose z Iranom, kar Saudova Arabija skuša preprečiti.

Nelagodje v zvezi s katarskim odnosom do Irana pa je ena od skupnih točk ZDA in Saudove Arabije.

Izjava

V nasprotju s Saudovo Arabijo pa je Katar v odnosu z Iranom veliko bolj pragmatičen, kar omogoča prosto pot ameriško-savdskim interpretacijam glede naklonjenosti Iranu. Primož Šterbenc:

Izjava

A politično pragmatičen seveda ni zgolj Katar. Šterbenc v očitkih Katarju namreč opaža veliko kontradikcijo:

Izjava

Poleg temeljnih razlogov za spor, ki ležijo v katarski samostojni zunanji politiki in se kažejo v podpiranju bolj ali manj militantnih skupin širom Bližnjega vzhoda ter boljšega odnosa z Iranom pa je trenutnemu sporu morda botroval še en nedavni dogodek. Po poročanju časnika Financial Times naj bi Katar nedavno sklenil dogovor o vrnitvi katarskih talcev v Iraku in Siriji. Med talci v Iraku naj bi bili člani katarske kraljeve družine, ki so se tam mudili na lovu s sokoli. V zameno za izpustitev naj bi Katar izplačal eno milijardo dolarjev, denar pa naj bi romal na račune nekdanje Al-Kaidine podružnice v Siriji ter šiitskih milic v Iraku, ki jih podpira Iran. Tovrstnih dogovorov s skupinami, ki delujejo v nasprotju z interesi Saudove Arabije, naj bi se v zadnjih letih nabralo že nekaj. V kombinaciji s krepitvijo Katarjevega sodelovanja z Iranom in novo ameriško administracijo pa je zadnji morda pripomogel k trenutni diplomatski vojni v Zalivu.

Offsajd je pripravil vajenec Martin.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentarji

Končno je nekdo pojasnil tolele zmedo.

RŠ ponovno vodilni medij v štekanju.

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.