Kdo sploh še gleda TV?
24 poslancev Evropskega parlamenta je včeraj na bosanskohercegovske oblasti naslovilo javno pismo z zahtevami po vzpostavitvi stabilnega javnega financiranja Bosanskohercegovske radiotelevizije, krajše BHRT, ki se je zaradi prezadolženosti ponovno znašla na robu propada. V pismu poslanci prav tako pozivajo k zagotavljanju neodvisnosti BHRT kakor tudi entitetskih radiotelevizij Federacije BiH in Republike srbske. Pismo, ki so ga podpisali tudi trije slovenski poslanci, in sicer Tanja Fajon, Igor Šoltes in Ivo Vajgl, opozarja, da bi v primeru zaprtja BHRT Bosna in Hercegovina postala edina evropska država brez javnega servisa, kar ni v skladu z evropskimi standardi in vrednotami.
BHRT je krovna državna radiotelevizija, poleg nje pa na entitetskem nivoju delujeta še Radiotelevizija Federacije Bosne in Hercegovine in Radiotelevizija Republike srbske. Medtem ko slednji uživata podporo in sta pod vplivom vladajočih entitetskih vlad, BHRT deluje bolj neodvisno od politike, zaradi česar v njej ni močnega interesa po reševanju zadolžene hiše.
BHRT največ dolguje Evropski radiodifuzni zvezi, bolje poznani po angleški kratici EBU, približno pet in pol milijonov evrov, v milijonskih zneskih pa govorimo tudi glede dolgov do dobavljalcev. V aprilu je 840 zaposlenih dobilo le polovico marčevske plače, znesek neplačanih prispevkov za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje se vrti okoli štirih milijonov evrov.
Dolgovi BHRT v veliki meri izvirajo iz dolgov entitetskih medijev do njih samih. Porazen sistem financiranja, kjer po nekaterih podatkih le polovica prebivalcev, dolžnih plačati RTV prispevek, to dejansko stori, pojasni Borka Rudić, generalna sekretarka združenja novinarjev BiH.
Kako je možno, da entitetski televiziji ne izpolnjujeta svojih zakonskih obveznosti do BHRT?
Rudić vzrok za neizvajanje zakona vidi kje drugje kot v politiki. Iz parlamenta so se sicer v zadnjih letih pojavljali posamezni glasovi, ki so obljubljali izboljšave, v enem primeru pa kar pomoč iz Turčije, ki je bila menda pripravljena pomagati osiromašenem BHRT-ju z novo opremo, a od tega ni bilo nič.
Rudić izpostavlja tudi krivdo vodstev javnega servisa, ki so v preteklosti delovali preveč kratkoročno.
Zadnje dni so zadeve dodatno zakomplicirali še poslanci Hrvaške demokratske skupnosti, krajše HDZ BiH, ki so izrazili zahtevo po vzpostavitvi tretje radiotelevizije, seveda v hrvaškem jeziku.
Pri Neodvisnemu sindikatu delavcev BHRT pozdravljajo javno pismo evropskih poslancev, a hkrati bi si želeli še nekoliko bolj direkten pritisk na oblasti v Bosni in Hercegovini, kot pove predsednik sindikata Damir Smital.
Poslanka Evropskega parlamenta Tanja Fajon poudarja, da je tovrstni pritisk v Bosni in Hercegovini vedno pristoten.
Rudić sicer osebno zagovarja popolno rekonstrukcijo javnega servisa, vključno z obema entitetskima televizijama, če ne drugače, bi njihove dolgove terjala prek sodišča. Sama pozdravlja pismo poslancev in izraža pripravljenost na tožbo na Evropskem sodišču za človekove pravice.
Dodaj komentar
Komentiraj