Kemis, ker nam ni vseeno
Mineva dva tedna od požara v vrhniški tovarni Kemis. Danes je Inšpektorat za okolje in naravo Kemisu izrekel ustno odločbo, ki Kemisu prepoveduje sprejemanje odpadkov. Ta odločba inšpekcije ne razveljavi okoljevarstvenega dovoljenja podjetja, kar sicer zahtevajo lokalni prebivalci. Glede na to, da podjetje od požara dalje ne obratuje, odločba tudi ne spremeni situacije v Kemisu. Kot so povedali v podjetju, od požara niso sprejemali novih odpadkov, prav tako pa podjetje do sanacije škode nima pogojev za obratovanje.
Veliko zmedo v nesreči je povzročilo dejstvo, da Kemis nima podatkov o snoveh, ki so jih imeli v skladišču, saj so bile datoteke uničene v požaru. Danes je znanega že več o posledicah nesreče, s čimer se bo jutri na izredni seji seznanil tudi Občinski svet občine Vrhnika. Številni lokalni prebivalci so bili nezadovoljni z odzivnostjo državnih agencij, ki v okolici pogorišča izvajajo analize tal, zraka in vode. Zakaj analiz tal ni bilo mogoče objaviti prej, pojasnjuje soavtor poročila Marko Zupan iz Biotehnične fakultete v Ljubljani:
Tovarna se je ukvarjala z predelovanjem in uničevanjem nevarnih in strupenih snovi. Kot so pokazale analize, je največje onesnaženje nastalo v bližnjem potoku Tojnica. Vanj se je izlila večja količina onesnažene vode, s katero so gasilci gasili požar in je zadrževalniki v tovarni niso ujeli. Rezultate analize potoka Tojnica predstavi Janja Turšič iz Agencije Republike Slovenije za okolje:
O posledicah, ki jih ima tako onesnaženje za vodni sistem, razlaga Mihael Toman, profesor na Biotehnični fakulteti v Ljubljani:
Lokalne prebivalce najbolj skrbi prehajanje strupenih snovi v podtalnico. O tem nadaljuje Toman:
Med snovmi, ki so se zaradi onesnaženja v Kemisu znašle v okolju, so med najbolj problematičnimi pesticidi in herbicidi, tudi takšni, ki so pri nas že dlje časa prepovedani. Številni med njimi so kancerogeni ali pa hormonski motilci.
Analize potoka Tojnica so pokazale, da je iz Kemisa ušla večja količina herbicida atrazin, za katerega so študije pokazale, da povzroča motnje v hormonskem sistemu. Njegova uporaba je v Evropski uniji od leta 2003 prepovedana, še vedno pa je dovoljen drugod, na primer v ZDA. Izvor atrazina ni pojasnjen, najverjetneje pa gre za staro zalogo, ki je bila pripeljana v Kemis na uničenje, saj ga v zemlji na okoliških njivah niso našli.
Manj kritično je bilo onesnaženje tal. Ta so onesnažena predvsem zaradi dolgoletnega intenzivnega kmetijstva. O rezultatih analize tal v okolici Kemisa govori Marko Zupan:
Pri požaru se je v ozračje sprostilo tudi živo srebro iz odpadnih varčnih sijalk, ki so bile v skladišču. Hlape živega srebra so ugotovile meritve zraka takoj po požaru, na vzorcih tal pa so bile vrednosti živega srebra primerljive z normalnimi vrednostim. Še vedno pa je pomanjkljiv odgovor glede dioksina, ki se tvori pri gorenju plastike. Nadaljuje Zupan:
Nesreča v Kemisu je pokazala na številne pomanjkljivosti inšpekcijskega nadzora in pripravljenosti državnih agencij za odzivanje na takšno nesrečo. Govori profesor Mihael Toman:
Nekateri lokalni prebivalci sedaj zahtevajo, da bi analize ponovno opravile institucije iz tujine. Tomanu se to zdi nesmiselno:
Nesreča v Kemisu je očitno ena najhujših okoljskih nesreč v zgodovini Slovenije. Z njenim naukom današnji Offsajd zaključuje Mihael Toman:
Dodaj komentar
Komentiraj