Sodišče Evropske unije je prejšnjo sredo odločilo, da se nove tehnike genskega spreminjanja organizmov regulirajo po obstoječi zakonodaji Evropske unije o regulaciji gensko spremenjenih organizmov. Sodišče je dosodilo, da organizmi, na katerih je bila izvedena mutageneza, spadajo pod direktivo GSO. 

GSO se v zakonodaji EU opredeljuje kot organizem, razen človeka, katerega genski material je bil spremenjen na način, ki se ne pojavlja v naravi, s križanjem in/ali naravno rekombinacijo. Mutageneza drugače kakor transgeneza zajema vse tehnike, ki omogočajo spremembo genoma živega bitja brez vstavitve tujega DNK. Tehnike mutageneze so omogočile razvoj sort semen, odpornih na selektivne herbicide.

Tožbo je vložila Confédération paysanne, francoska kmetijska zveza, ki zastopa interese malih kmetij. Skupaj z osmimi drugimi zvezami je pri Francoskem državnem svetu vložila tožbo zoper francosko zakonodajo, s katero so organizmi, dobljeni z mutagenezo, oproščeni obveznosti, določenih z Direktivo o gensko spremenjenih organizmih. Natančneje, ta direktiva določa, da se GSO odobrijo po oceni tveganj, ki jih ti organizmi pomenijo za zdravje ljudi in okolje, ter zanje določa zahteve glede sledljivosti, označevanja in spremljanja. Francoski državni svet je k odločitvi pozval Evropsko sodišče.

Confédération paysanne in preostala društva trdijo, da so se tehnike mutageneze sčasoma spremenile. Pred sprejetjem Direktive o GSO so se uporabljale samo konvencionalne ali naključne metode mutageneze, in sicer na celih rastlinah. Nato pa so se s tehničnim napredkom pojavile tehnike in vitro mutageneze, ki omogočajo usmerjanje mutacij, da bi se pridobil organizem, odporen na nekatere herbicide. Po mnenju Confédération paysanne in preostalih društev pa pri uporabi sort semen, pretvorjenih tako, da so odporne na herbicid, obstaja enako tveganje za nastanek velike škode za okolje ter zdravje ljudi in živali, kot obstaja pri GSO, dobljenih s transgenezo.

Odločitev je razklala agrokulturni svet na dva tabora. Največje razočaranje je prišlo s strani velikih podjetij, ki so vložila v razvoj mutageneze, medtem ko na strani nevladnih organizacij proslavljajo. Več o tem, komu je vključitev mutageneze v direktivo o GSO koristila in komu škodila, pove Nina Holland iz Corporate Europe Observatory.

Izjava

Holland pojasni tudi, zakaj v Corporate Europe Observatory menijo, da je bila odločitev Evropskega sodišča pomembna:

Izjava

Holland nadalje pojasni, kako se nove tehnike mutageneze razlikujejo od starih tehnik genskega spreminjanja organizmov in zakaj so novejše tehnike problematične. 

Izjava

Po mnenju Nine Holland pa niso problemanične le same tehnike genskega spreminjanja, ampak tudi odnos Evropske unije do uvažanja gensko spremenjenih organizmov v Evropo. Kljub temu da so GSO na območju EU zelo strogo regulirani, je dovoljen uvoz GSO v EU. 

Izjava

Iz bolj strokovnega pogleda tehnike genskega spreminjanja organizmov predstavi dr. Mojca Milavec iz Nacionalnega inštituta za biologijo. 

Izjava

Mojca Milavec pojasni tudi, kaj trenutno obsega zakonodaja ki zadeva GSO:

Izjava

Nove tehnike so problematične predvsem zaradi majhnih mutacij, s katerimi posegajo v organizem, rezultatov le-teh pa, kljub temu da so majhni, ne moremo vedno predvideti:

Izjava

Za konec Mojca Milavec predstavi raziskovalni projekt, ki ga je razpisalo Ministrstvo za okolje in prostor. V raziskavi sodelujejo Kmetijski inštitut, Nacionalni inštitut za biologijo in Biotehniška fakulteta v Ljubljani. Več Milavec:

Izjava