Odbor Evropskega parlamenta za ekonomske in monetarne zadeve je izdal mnenje, v katerem nasprotuje novi regulaciji finančnih trgov, znani kot baselski dogovor 4. Brez odobritve Evropskega parlamenta nov dogovor, ki naj bi bil sprejet do konca leta, na evropskih tleh ne bo mogel stopiti v veljavo. Baselski dogovori, trenutno je v veljavi baselski dogovor 3, na podlagi prostovoljne odločitve držav določajo potrebno kapitalsko ustreznost bank. Torej koliko kapitala mora banka imeti v razmerju do svojih naložb, ki vključujejo tako posojila kot vrednostne papirje. Ta kapital naj bi torej zadoščal za kritje morebitnih nepoplačanih posojil ali propadlih naložb. S prihajajočim dogovorom Basel 4 bi se zahteve glede kapitalske ustreznosti zaostrile.

Kaj je smisel baselskih dogovorov in kaj določa Basel 3, pojasni Paul Davies, profesor na Univerzi v Oxfordu:

Izjava

Dogovor Basel 4, čeprav še ni dokončan, bo po pričakovanjih dvignil višino kapitala, ki ga morajo imeti banke glede na višino naložb.

Kapitalska ustreznost pa se ne meri glede na dejansko višino naložb, temveč so te utežene glede na njihovo tveganost. Naložbe z višjo stopnjo tveganja kapitalsko ustreznost zmanjšujejo bolj kot tiste, pri katerih je tveganje nepovrnitve vloženih sredstev manjše. Trenutna regulacija v okviru dogovora Basel 3 ne določa načinov za ocenjevanje tveganja naložb in posledično banke, predvsem evropske, tveganost naložb ocenjujejo same po svojih metodah. V takem sistemu prihaja do precejšnjih odstopanj med ocenami tveganja različnih bank, prav tako pa so se notranje ocene bank pred finančno krizo izkazale za precej nerealne:

Izjava

Dogovor Basel 4 naj bi torej omejil svobodo bank pri ocenjevanju tveganja svojih naložb. Ocenjevanje tveganja bi se s tem bržkone zaostrilo, kapitalska ustreznost bank pa bi padla.

Takšna ureditev pa bi primarno prizadela evropske banke, ki se posledično bojijo za svojo konkurenčnost. Banke v Združenih državah Amerike namreč že sedaj tveganost naložb ocenjujejo po standardiziranih modelih. Nadaljuje Davies:

Izjava

Bančni sektor, predvsem evropski, razumljivo nasprotuje nadaljnji regulaciji svojih storitev. Bančniki trdijo, da bo zaostrovanje zahtev po kapitalski ustreznosti omejilo njihove možnosti za izdajo posojil in s tem financiranja gospodarstva, s tem pa bo pospeševanje gospodarske rsti še bolj oteženo.

Argument sicer stoji na nekoliko trhlih temeljih. Težava evropskega gospodarstva namreč ne leži toliko v samem pomanjkanju kapitala v bančnem sistemu, s katerim bi kreditirali investicije v gospodarstvu. Problem je v veliki meri pomanjkanje povpraševanja, ki bi spodbudilo nove investicije, in usmerjanje kreditiranja v področja, ki nimajo nujno najvišjega potenciala za zagon gospodarstva. Kljub temu pa drži, da baselska pravila do neke mere ojačujejo cikličnost finančnega in gospodarskega sistema. V času konjunkture je namreč povečano kreditiranje gospodarstva prinašalo tudi več kapitala, kar je nadalje omogočalo povečevanje kreditiranja. V času krize pa pravila o kapitalski ustreznosti omejujejo povečanje kreditiranja. Davies temu argumentu priznava legitimnost, a izpostavi, da je bil storjen napredek tudi na področju zagotavljanja sistemske stabilnosti:

Izjava