Križanke v iskanju rešitve
V soboto je po spletu zaokrožila peticija za ohranitev Srednje šole za oblikovanje in fotografijo v stavbi Križank. V peticiji, pod katero je podpisana kar srednja šola sama, je poziv “vsem srčnim ljudem, da stopijo v bran Križankam, kulturnemu spomeniku, ki pripada vsem državljanom Slovenije. Na slovensko javnost se obračamo, ker so državne institucije, ki bi morale skrbeti za šolstvo in hkrati spoštovati kulturno dediščino, odpovedale. Zaradi pridobitniških interesov peščice bo ta spomenik izgubil svojo vsebino, saj se skuša Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo Ljubljana izriniti iz prostorov Križank.”
Saga lastništva nad Križankami traja že dolgo. Po zgradbi v mestnem središču se namreč cedijo sline vsem glavnim akterjem, ki v njej trenutno delujejo, torej tevtonskemu križarskemu redu - ta je pred leti že napovedal, da bo, ko se bo prostorov polastil, naredil konec blasfemičnim koncertom denimo Marilyna Mansona - Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo ter Festivalu Ljubljana. Vse pa kaže, da bo prostore uspelo zavzeti prav slednjemu. Križanke, ki so trenutno v mešani lasti Mestne občine Ljubljana in države, so namreč končale v svežnju osemnajstih zemljišč, ki bodo prešle v popolno last MOL-a, ta pa namerava prostore, v katerih se nahaja srednja šola, prepustiti Festivalu Ljubljana.
Stavbo, ki je bila obnovljena pod taktirko Jožeta Plečnika in ima status spomenika državnega pomena, Festival Ljubljana namerava uporabljati kot prostor za vaje in skladišče, srednja šola pa je bila zgolj neuradno obveščena, da lahko prostore uporablja le še do septembra 2022. Po tem naj bi se preselila v zgradbo na Roški, ki bi jo delila skupaj z Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje. Za ta kompleks pa trenutno ne obstaja niti arhitekturni načrt. Povsem neverjetno se zdi, da bi do leta 2022 stala in bila vseljiva. O tem je spregovoril ravnatelj oblikovne Gregor Markelj.
A kot rečeno, informacija o selitvi je neuradna in zaenkrat oblikovna o svoji usodi uradno še ni bila obveščena. Sodelovanje z Ministrstvom za šolstvo komentira Markelj.
Pristojni minister Jernej Pikalo na naše klice ni dvignil slušalke.
V peticiji tako med drugim piše: “Identiteta Križank, ki jo kot nedeljivo celoto tvorijo izobraževanje, kultura in kulturna dediščina, se je postopoma razvijala v razvejan organizem tako po zaslugi tistih, ki so sobivanje treh funkcij utemeljili, kot po zaslugi ustanovitelja, ki je idejo prepletenosti razumel. Tako kompleksnega organizma ni preprosto ustvariti. Oblikuje se skozi desetletja, uničiti pa ga je mogoče z enim samim zamahom. Država očitno te simbioze ne razume.”
A o simbiozi tu ne more biti govora. Odnosi med Festivalom Ljubljana in oblikovno so do skrajnosti zaostreni že vsaj od aprila leta 2016, ko je sneg podrl nezloženo streho nad letnim gledališčem. Za ponovno postavitev enake strehe bi bilo treba ponovno vrtati v steno samostana in vanjo vpeti nosilce strehe, kar pa bi po mnenju Zavoda za gradbeništvo lahko poškodovalo stavbo. Ker je oblikovna iz tega razloga vpetju strehe nasprotovala, jo je “večni direktor” Festivala Ljubljana Darko Brlek prijavil gradbenemu inšpektoratu, češ da ogroža dijake.
Markelj meni, da gre prevsem za plod pritiskov Festivala Ljubljana.
Ministri in vlade so se menjali, a direktor Festivala Ljubljana ostaja Darko Brlek že od leta 1993. Brlek je naša poizvedovanja odložil slušalko. Tako kratka časovnica selitve šole gre na roko predvsem njemu, meni Markelj.
Markelj meni, da je pravzaprav težko odgovoriti na vprašanje, ali je lokacija v Križankah za šolo neprimerna in ali so novi prostori boljša opcija.
Nekdanja dijakinja oblikovne in sodelavka Radia Študent Hana Brečko se strinja z odprtim pismom dijakov, da želijo ostati v Križankah, in poudarja, da so prostori tu zanje optimalni.
A selitev srednje šole iz Križank bi bila v nasprotju s Plečnikovo zasnovo, hkrati pa bi s tem center mesta ostal brez dijakov. Markelj trdi, da bi morala kultura in izobraževanje v središču mesta sobivati.
Da je Plečnik Križanke zasnoval z namenom šole, poudarja tudi arhitekt Janko Rožič.
Avditorij, v katerem dogodke sedaj prireja Festival Ljubljana, je bil zgrajen naknadno, Rožič pa meni, da je pomembno, da se izobraževalna in kulturna dejavnost v eni Plečnikovih najpomembnejših zgradb prepletata.
MOL in Ministrstvo za kulturo jutri napovedujeta novinarsko konferenco, na kateri bo pojasnjena situacija, in morda bodo takrat dijaki in profesorji oblikovne končno prvič uradno seznanjeni z usodo njihove institucije.
Dodaj komentar
Komentiraj