Temperatura v tradicionalno precej umirjenem avstrijskem političnem dogajanju se dviguje že vsaj od lanskega leta. V nove, bolj viharne vode, pa je avstrijska politika zaplula prejšnji teden. V sredo je Reinhold Mitterlehner, vodja avstrijske Ljudske stranke, ki skupaj s socialdemokrati sestavlja vlado, napovedal svoj odstop. Včeraj je na njegovo mesto stopli zunanji minister Sebastian Kurz. Dogajanje povzema profesor politologije na Univerzi v Salzburgu Reinhard Heinisch:

Izjava

Sebastian Kurz je  v avstrijski politiki svojevrsten fenomen. Kot vodja mladinske organizacije stranke se je pri 27 letih zavihtel na položaj zunanjega ministra, kar je v treh letih spretno uporabil za širjenje svoje prepoznavnosti. Kurzov uspeh pojasnjuje Heinisch:

Izjava

Kurz je danes najbolj popularen avstrijski politik in to kljub počasnemu, a vztrajnemu padanju podpore njegove stranke. Za popularnost je zaslužna Kurzova medijska spretnost:

Izjava

Avstrijska ljudska stranka je bila skupaj s socialdemokrati v povojnem obdobju ena izmed dveh vodilnih strank, ki sta zavzemali večino političnega prostora. V zadnjem času pa se je stranka kljub še vedno močnim pozicijam v posameznih zveznih deželah soočila s krizo identitete. Pojasnjuje Lojze Kos, dolgoletni avstrijski dopisnik za Radiotelevizijo Slovenija:

Izjava

Na včerajšnjih volitvah so strankarski veljaki popustili pri praktično vseh zahtevah novega predsednika. Kurz bo imel odločilen vpliv na izbiro kandidatov za parlamentarne volitve, med katere ima namen vključiti nekatere nove člane. Prav tako bo lahko sam izbral vse ministre, če bo po zmagi na volitvah postal premier. Na te odločitve so v preteklosti vplivali regionalni strankarski šefi. Stranka se bo za prihajajoče volitve celo preimenovala v Listo Sebastiana Kurza - Novo ljudsko stranko. Glavni razlog, da je stranka pristala na Kurzove zahteve, je šibkost stranke. Pojasnjuje Heinisch:

Izjava

O tem, kako želi Kurz uporabiti svoj novo pridobljeni vpliv, nadaljuje Heinisch:

Izjava

Sebastian Kurz je takoj po prevzemu vodstva stranke napovedal zahtevo o predčasnih volitvah. Kancler Christian Kern je priznal, da predčasnih volitev ne more in zato tudi ne namerava preprečiti. S tem se končuje velika koalicija, ki je bila v zadnjem času vedno bolj razklana. Ključno vprašanje je bilo odziv na prihod migrantov, ki so v Avstrijo prihajali po tako imenovani balkanski poti. A pri drugih vprašanjih sta bili stranki velikokrat precej bolj enotni, zato je bilo s strani volivcev večkrat slišati, da med strankama ni vsebinskih razlik. Na drugi strani pa so napetosti v koaliciji precej povečali slabi odnosi med liderji obeh strank.

Izjava

Danes sta Kurz ter predsednik socialdemokratov in premier Kern opravila pogovore pri predsedniku republike Alexandru Van der Bellnu. Tega, kdaj bodo potekale volitve, se še niso dogovorili. Kurz, ki bi rad kapitaliziral svojo popularnost, si jih želi čim prej, Kern pa bi jih rad prestavil v poznejšo jesen. O tem, kdaj bi lahko potekale predčasne volitve, govori Heinisch:

Izjava

Z analizo tega, kaj za avstrijsko politično življenje pomenijo spremembe, ki smo jim priča, zaključuje Reinhard Heinisch: