Lenuhi, ciniki in ekstremisti
Francoski predsednik Emmanuel Macron je doživel svoj ognjeni protestni krst, ko se je na francoske ulice podalo okoli 225 tisoč protestnikov, ki so nasprotovali njegovim predlaganim reformam delovne zakonodaje. Med lenuhi, ciniki in ekstremisti, kot jih je predhodno označil Macron, so se znašli predvsem delavci iz zasebnega sektorja pod okriljem drugega največjega francoskega sindikata CGT - Splošna konfederacija dela. Protestov na državni ravni nista podprla druga dva največja sindikata CFDT in FO - Sindikat delavske sile, kljub temu, da sta spremembam v zakonodaji javno nasprotovala. Reforme, ki jih je Macron razkril konec avgusta, rahljajo pravice delodajalca pri odpuščanju in zaposlovanju, prav tako pa manjšajo moč sindikatov znotraj podjetij. Francoski predsednik spremembo delovne zakonodaje uvaja po pospešenem postopku v obliki predsedniških ukazov, kar zmanjša čas in možnost vključitve javnosti v debato. Dodatno mora reforme sicer potrditi ali zavreči parlament. Pri tem pospešenem postopku se pričakuje, da bo francoska vlada zakone sprejela 22. septembra, torej manj kot mesec dni po tem, ko je Macron reforme razkril.
Včerajšnje proteste opiše Alain Krivine, veteran protestov leta 68, zdaj pa član Nove antikapitalistične stranke:
Kot že omenjeno, Macron zakon sprejema po pospešenem postopku, omogočenem v členu ustave 49.3, in zahteva le potrditev francoske vlade, ne pa tudi javne debate o zakonu in dodajanja amandmajev. Stephane Enjalran s sindikata Solidaires razloži, da so v preteklosti francoski predsedniki le redko uporabljali to obliko predsedniškega ukaza.
Po mnenju Krivina gre za Macronovo zavedanje, da v javnosti nima dovolj podpore in se zato kljub večini v parlamentu zateka k predsedniškim ukazom.
Delavca bo po novi zakonodaji možno odpustiti že s pisnim obvestilom o prenehanju pogodbe, zmanjšan pa bo tudi čas za možnost pritožbe. Razloži Enjalran:
Reforme zmanjšujejo moč sindikatov prek nižanja števila sindikalnih predstavnikov v podjetju. Prav tako uvajajo sistem referendumov znotraj podjetij, prek katerih bodo delavci z glasovanjem odločali o svojih pravicah.
Že prejšnja socialistična vlada Francoisa Hollanda, katere del je bil kot minister za gospodarstvo tudi Macron, je sprejela podobne spremembe v delavski zakonodaji. Macronove reforme so bolj radikalne, vendar se gibajo v isti smeri. Več Krivine:
V času, ko je reforme delavske zakonodaje sprejemala Hollandova vlada, jim je glasno nasprotoval tudi sindikat FO, ki pa včerajšnjih protestov na presenečenje mnogih ni podprl na državni ravni, udeležili pa so se ga posamezni lokalni odbori. Tekom poletja so se sindikati CGT, CFDT, FO in še nekateri drugi udeležili pogajanj z vlado. Po Macronovem razkritju reform je samo CGT vztrajal pri poziciji, da je zakon slab in da mu je potrebno nasprotovati, ne pa se mu prilagajati. Uradna pozicija FO in CFDT, da ne podpreta protestov na državni ravni, je razdelila tako sindikate med sabo kot tudi sindikaliste znotraj posameznih sindikatov.
V prihajajočih tednih je za 21. september sklican nov protest sindikata CGT, dva dni zatem protest, ki ga brez podpore sindikatov in drugih političnih strank organizira Melenchonova stranka France Insoumise, dva dni zatem pa še protest različnih nevladnih organizacij. Krivine današnji Offsajd zaključi z željo po bolj enotnem boju, hkrati pa poudari, da je mobilizacija pri taki razdrobljenosti težavna.
Dodaj komentar
Komentiraj