Libija danes
Pet let po strmoglavljenju libijskega samodržca Moamerja Gaddafija situacija v Libiji ostaja kaotična in težko razumljiva. Prejšnji teden je Libijska nacionalna vojska prevzela nadzor nad štirimi pristanišči za izvoz nafte. S tem je milica pod vodstvom Khalifa Haftarja, bivšega Gaddafijevega generala, ki je živel v izgnanstvu v Združenih državah Amerike, močno okrepila svoj položaj v kompleksnem libijskem boju za oblast. Spopadi za naftna pristanišča so se ponovili ta vikend, a je Libijska nacionalna vojska nadzor nad njimi ohranila.
Prejšnji teden je Odbor za zunanje zadeve Velike Britanije objavil poročilo o posredovanju Severno-atlantskega zavezništva v Libiji. Izsledki so presenetljivi, komentira Primož Šterbenc:
Rhiannon Smith s portala Libya Analysis k poročilu dodaja, da je njegova objava prepozna, saj David Cameron ni več premier. Tako gre po njenem mnenju bolj za pokopavanje preteklosti na eni strani in za preusmerjanje pozornosti stran od aktualnih problemov v Libiji na drugi.
V podobni luči Smith vidi tudi razkritja zahodnih interesov v elektronskih sporočilih ameriške predsedniške kandidatke Hillary Clinton ( FRANCE, UK, ET AL, JOCKEYING IN LIBYA, FRANCE'S CLIENT & Q'S GOLD. SID ).
Trenutna situacija v Libiji je kompleksna. Za prevzem oblasti se potegujeta dve vladi. Zahod trenutno podpira Vlado narodne enotnosti, ki je stacionirana v Tripoliju. V vzhodnem mestu Tobruk pa še vedno deluje konkurenčna vlada, ki ji je Zahod podporo odrekel letos aprila. Poleg omenjenih v bojih sodelujejo še mnoge milice, ki svojo lojalnost menjajo situaciji primerno. Nadaljuje Smith.
Libija je še vedno razdeljena in fragmentirana, kopja pa se razumljivo klešejo okrog nafte. Lokalno politično ureditev opiše Šterbenc:
Kdor nadzoruje naftna pristanišča, nadzoruje tudi dobičke. Če pa so ti v rokah organizacije, ki ni mednarodno priznana, se izvoz ustavi. Tudi prekinitev izvoza nafte je močno politično orožje v Libiji, pojasni Smith.
Do sedaj je pristanišča nadzorovala milica, znana pod imenom Zaščitne enote naftne infrastrukture. Njeno ozadje pred oblikovanjem Vlade narodne enotnosti poda Smith.
Po oblikovanju Vlade narodne enotnosti je ta sklenila dogovor z Zaščitnimi enotami naftne infrastrukture. V zadnjem tednu pa so nadzor nad pristanišči za izvoz nafte uspele prevzeti sile pod poveljem generala Khalife Haftarja, ki Vladi narodne enotnosti nasprotuje. Z razmerjem moči in dinamiko, ki je temu botrovala, nadaljuje Smith:izjava
Drug pomembni akter je tako Libijska nacionalna vojska, ki jo vodi general Khalifa Haftar. Kljub temu, da naj bi zahodne sile uradno podpirale Vlado narodne enotnosti, pa oportuno in glede na situacijo, na primer v boju proti Islamski državi, podpirajo tudi druge milice, kakršna je Haftarjeva nacionalna vojska. Nestabilnost Libije se tako podaljšuje. Šterbenc.
Kolikor smo lahko, smo osvetlili lokalno dinamiko interesnih skupin, a na situacijo je potrebno pogledati tudi v geopolitičnem kontekstu. Šterbenc zaključi z geopolitičnim tekmovanjem za Afriko ter igro Zahoda, ki stavi na več igralcev.
Dodaj komentar
Komentiraj