Luksemburške davčne vajeti
V Luksemburgu bo s 1. januarjem začela veljati spremenjena davčna zakonodaja, namenjena oteževanju izogibanja davkov korporacij. Nova zakonodaja prihaja kot odgovor na pritiske Evropske komisije, ki je v več preiskavah izognjenih davkov v Luksemburgu ugotovila nedovoljeno državno pomoč. Po novi zakonodaji vnaprejšnji davčni sporazumi ne bodo več zavezujoči za davčno upravo. Poleg tega bodo morale biti transferne cene med podjetji znotraj iste multinacionalke primerljive s cenami nepovezanih podjetij. Spremembe opiše Maruša Babnik z Inštituta Ekvilib:
Po novem torej vnaprejšnji davčni sporazumi, tudi tisti, ki so bili že izdani, ne bodo več zavezujoči za davčno upravo. Pod vnaprejšnje davčne sporazume sodijo tudi cenovni sporazumi, s katerimi država korporacijam odobri njihovo metodo določanja transfernih cen med povezanimi podjetji. Tako so pogosto uporabljan mehanizem za zniževanje davkov.
Vnaprej izdano davčno stališče torej podjetjem zagotavlja določeno postavljanje transfernih cen med povezanimi podjetji oziroma tako imenovani transfer pricing. Tako lahko povezana podjetja med seboj poslujejo tako, da se čim več premoženja obdavči za podjetje s sedežem v državi s čim nižjo obdavčitvijo, čeprav so bile vse transakcije izvedene znotraj iste multinacionalke.
Cenovne sporazume bo po spremenjeni davčni zakonodaji od začetka leta 2017 nudila tudi Slovenija.
S posojili podjetjem znotraj iste korporacije si je za skoraj 30 milijonov evrov davčno obremenitev znižalo podjetje Fiat Finance and Trade, kot je oktobra lani ugotovila Evropska komisija.
7. decembra je nevladna organizacija Eurodad objavila poročilo, v katerem ugotavlja, da se je število cenovnih sporazumov v Luksemburgu od leta 2013 do leta 2015 povečalo za 160 odstotkov.
Afera LuxLeaks je izbruhnila novembra 2014, ko so v javnost pricurljali tajni davčni sporazumi z okrog 340 korporacijami v letih 2002 do 2010. Sodni proces proti odgovornima žvižgačema in novinarju, ki je podatke objavil, se je zopet začel 12. decembra, kar je sprožilo shode aktivistov v njihovo podporo.
Kakšni ukrepi bi bili potrebni za učinkovitejše preprečevanje izogibanja davkov, zaključi Babnik:
Dodaj komentar
Komentiraj