27. 7. 2022 – 17.00

Maroško-španska grobnica

Audio file

V mestu Akhfennir na jugozahodu Maroka je v ponedeljek na obalo naplavilo osem trupel migrantov. Utopili so se, potem ko jim je počil gumenjak. Po podatkih nevladne humanitarne organizacije Caminando Fronteras je v prvi polovici letošnjega leta na zahodni afriško-evropski meji umrlo 978 ljudi. Od tega jih je 40 življenje izgubilo na meji med Marokom in špansko eksklavo Melilla, kjer sta španska in maroška policija pred mesecem dni v enem jutru zakrivili smrt vsaj treh ducatov migrantov.

Audio file
27. 9. 2017 – 12.00
Kjer južno postane tužno. Tužno predvsem za migrante, za katere pot skozi Maroko zopet postaja aktualna

Mesec dni po dogodku, zdaj znanem kot melillski masaker, je sodišče v maroškem mestu Nador, ki leži južno od Melille, 33 migrantov, ki so skušali prečkati mejo, obsodilo na enajst mesecev zapora. Obsojeni so bili neupoštevanja ukazov policistov, oboroženega zborovanja, nasilja nad javnimi uslužbenci in nelegalnega vstopa na maroško ozemlje. Poleg zaporne kazni jim je sodišče naložilo tudi plačilo denarne kazni. 

Po trditvah maroške policije je za smrti na meji kriv stampedo, saj je okrog 2000 migrantov skušalo naenkrat prečkati zastraženo ograjo. Posnetki in pričevanja s terena pa kažejo, da so maroški policisti migrante pretepali s palicami in brcali, medtem ko so španski policisti tiste, ki jim je mejo uspelo prečkati, vračali v roke maroški policiji. 64 ljudi je po poročilu uradnega maroškega ombudsmana še sedaj pogrešanih.

Maroška zveza za človekove pravice, nevladna organizacija, je maroško policijo obtožila prekomerne uporabe solzivca in kot najverjetnejši razlog za smrti migrantov prepoznala nasilen napad policije nanje. Celo po poročilu Maroškega sveta za človekove pravice, uradne institucije kraljevega varuha človekovih pravic, je 23 migrantov najverjetneje umrlo zaradi zadušitve. Po mnenju varuha sicer videi pretepanja migrantov prikazujejo osamljene primere.

Maroški varuh človekovih pravic je od marca zabeležil povečan obseg racij policije v begunskih taboriščih v gozdovih blizu špansko-maroške meje. Racije v taboriščih bi lahko bile tudi razlog za to, da se je okrog 2000 ljudi odločilo naenkrat prečkati špansko mejo in skušalo zaprositi za azil. Po mnenju Barbare Becares iz nevladne organizacije No name kitchen, ki ljudem na španski strani meje nudi hrano in humanitarno pomoč, je kljub temu vso krivdo napak pripisati zgolj maroški policiji.

Izjava

Audio file
28. 9. 2020 – 17.00
Pakt Evropske unije o migracijah in azilu

Španski premier Pedro Sanchez je za masaker v Melilli nemudoma okrivil tihotapce migrantov. Nekaj tednov po dogodkih so se tako v Rabatu že sestali španski notranji minister Fernando Grande-Marlaska, maroški notranji minister Abdelouafi Laftit in komisarka Evropske komisije za notranje zadeve Ylva Johansson. Kaj točno so se dogovorili, sicer ni znano, sporočili pa so, da so sklenili nov migracijski dogovor. Evropska komisija je kmalu sporočila, da bo okrepila policijsko sodelovanje z Marokom. Predstavnika Španije in Evropske unije sta pohvalila Maroko za njegovo delo, s katerim je po podatkih Komisije maroška policija preprečila 26 tisoč neregularnih odhodov iz Maroka in razpustila okrog 100 tihotapskih mrež.

Izjava

Tako španska kot maroška stran sta sprožili preiskavo dogodkov 24. junija, vendar kaznovan ni bil nihče – razen migrantov. 

Izjava

Kot opisuje Barbara Becares, ki na terenu med drugim deluje tudi v Melilli, se pri mejni obravnavi migrantov v zadnjem mesecu ni spremenilo prav nič.

Izjava

Španski senator Carlos Mulet Garcia je premierja Pedra Sancheza pozval, naj se udeleži tudi senatnega zaslišanja o melillskem masakru. Zahtevo senatorja je zavrnil kar predsednik senata Ander Gil Garcia; po njegovem mnenju ne obstajajo pravila za nastop vlade pred senatom. Barbare Becares to ne čudi, saj se vlada izjavam o postopkih na meji z Marokom vztrajno izogiba.

Izjava

Audio file
30. 5. 2018 – 17.30
O evropski razojni pomoči pogojevani z represivno regulacijo migracij v Tunizji in Libiji

V kontekstu skupnega odziva Španije, Maroka in Evropske komisije na posledice njihovih lastnih politik gotovo ne preseneča trud Komisije, da bi omejila število migrantov, ki jim v Maroko sploh uspe priti. Z Mavretanijo in Senegalom se namreč dogovarja za vzpostavitev misije Evropske agencije za mejno in obalno stražo, znane kot Frontex, na njunem ozemlju. Evropski svet je Komisijo že pooblastil za začetek pogajanj o sporazumih, katerih cilj bo preprečitev neregularnih odhodov iz teh dveh držav.

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.