Medina ne bo edina
Po zaprtju balkanskega koridorja jeseni 2015 in postavitvi rezilne žice na južni šengenski meji so države Zahodnega Balkana, predvsem Hrvaška in Srbija v dogovoru z evropskimi institucijami zaostrile svojo azilno zakonodajo. Namen tega je bila zaustavitev migracijskega toka iz Grčije preko Makedonije in Bolgarije v zahodne evropske države. Poleg strožje zakonodaje, ki predvideva omejevanje možnosti zaprositve za azil, mejne oblasti sistematično kršijo določila nacionalnega in evropskega prava s tako imenovanimi pushback-i oziroma sistematičnimi izven zakonskimi napotitvami v države iz katerih migranti vstopajo v Evropsko unijo. Posledica tovrstnih kršenj zakonodaje je tudi nedavna smrt afganistanske deklice Medine, ki jo je hrvaška policija konec novembra z družino napotila nazaj v Srbijo. Na poti nazaj v srbsko mesto Šid jo je ponoči povozil vlak, njena družina pa sedaj toži hrvaško policijo.
Že včeraj smo obširno poročali o situaciji migrantov v obmejnem srbskem mestu Šid, ki na Hrvaškem neuspešno zaprošajo za azil, saj jih tamkajšnje oblasti verižno zavračajo. Migrante ob prehodu meje hrvaški policisti kljub upravičenosti do prošnje za azil popolnoma neregulirano preko zelene meje napotijo nazaj v Srbijo. Evropski pravni red pa tudi hrvaški zakon o mednarodni zaščiti določata jasne pogoje za obravnavo prošnje za mednarodno zaščito, ki jih morajo organi na meji upoštevati. V praksi pa se to ne izvaja, kar pojasni Milena, aktivistka skupine Are You Syrious.
Leta 2015 so bili vzpostavljeni bilateralni dogovori mejnih oblasti, ki so v času balkanskega koridorja medsebojno sodelovale pri transportu migrantov iz Srbije na Hrvaško ter od tam v Slovenijo in Avstrijo. Od zaprtja koridorja in evropskih meja v primerih izven zakonskih sistematičnih vračanj migrantov sodelovanja med policisti na obeh straneh meje ni.
Izven zakonsko sistematično vračanje migrantov, tako imenovani pushback-i so ilegalni. Kljub temu jih na dnevni ravni prakticirajo mejne oblasti držav na nekdanji Balkanski poti. Hrvaška policija tako prakso imenuje odvračanje, kot pojasnjuje Lea Horvat iz hrvaškega Centra za mirovne študije.
Problem sistematičnih pushback-ov je v tem, da vzpostavljajo situacijo v kateri policija migrantom, ki jih ob prehodu meje zaustavi, onemogoči vložitev prošnje za mednarodno zaščito. To dejansko pomeni ukinitev možnosti za azil.
Center za mirovne študije, nevladni organizaciji Dobrodošli in Are You Syrious že od začetka leta 2017 opozarjajo, da hrvaške oblasti pravico do azila sistematično kršijo. Lea Horvat izpostavi, da oseb, ki zaprosijo za azil oblasti ne smejo več obravnavati kot ilegalnih migrantov.
Presoja legitimnosti prošnje za mednarodno zaščito je prepuščena obmejnim policistom in to ne glede na to ali so v državo vstopili legalno ali ilegalno.
Rigidnost tovrstne azilne politike in ignoriranje zakonskih določil sta pripeljali do smrti afganistanske deklice Medine. Njena družina je pred dobrim mesecem dni ob prehodu meje zaprosila za mednarodno zaščito. Kljub prošnji so jih hrvaški policisti ponoči po železniških tirih napotili nazaj v Srbijo, kjer jo je povozil vlak. Situacijo nam podrobneje predstavi Radoš Djurović iz Centra za zaščito in pomoč iskalcem azila v Srbiji
Družina umrle deklice se je odločila, da na Hrvaškem vloži kazensko ovadbo proti neznanemu storilcu zaradi povzročitve smrti. Odziv hrvaškega ministrstva za notranje zadeve in nadaljni postopek kazenske ovadbe pojasnjuje odvetnica družine Sanja Bezbradica Jelavić.
Odločitev o napotitvi družine afganistanske deklice Medine nazaj v Srbijo kaže na načrtno ignoriranje nacionalnih in evropskih določil o pravnih postopkih prošnje za azil in si jo je treba tolmačiti ne kot pravno, ampak kot politično odločitev mejnih držav Evropskega unije o preprečevanju migracij.
Podobna politična situacija je tudi v Srbiji, kjer država načrtno ignorira azilno zakonodajo. S tem zaključi Radoš Djurović.
OFFsajd je pripravil vajenec Miha.
Dodaj komentar
Komentiraj