Mesec za pogajanja
Zdravniški sindikat FIDES je za 8. november napovedal stavko. FIDES, ki je stavkovni odbor ustanovil že spomladi, je dal resorni ministrici Milojki Kolar Celarc mesec dni, da se poenoti s sindikati, sicer bodo zdravniki in zobozdravniki delali maksimalno 40 ur na teden in opravljali le nujne posege. Ministrica se je zavezala k nadaljevanju pogajanj med vlado in sindikati in izrazila prepričanost, da se lahko stavki izognejo.
Prva stavkovna zahteva je sprejetje normativov in standardov, ki so jih sindikati zapisali v tako imenovani modri knjižici. Opiše Konrad Kuštrin, predsednik FIDES-a.
S stališča splošnih in družinskih zdravnikov situacijo opiše predsednik sindikata Praktik.um Igor Muževič, ki odločitve o pridružitvi k stavki še ni sprejel.
Druga stavkovna zahteva se nanaša na kolektivno pogodbo oziroma plače zdravnikov. Kuštrin.
Kljub razumevanju zdravniških zahtev nekdanji minister za zdravje Dušan Keber meni, da so ti prevečkrat nekoliko sebični.
Kuštrin vztraja, da si zdravniki zaslužijo višje plače. Trenutni zneski, ki posamezne zdravnike uvrščajo med najbolje plačane posameznike v državi, so po njegovem mnenju le posledica dejstva, da zdravniki opravijo prekomerno število ur. Ali kot se je nedavno izrazil Milenko Stankovič iz Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana: "Za zdravnike ni v redu, če prekomerno delamo, zato imamo neke prekomerne plače. A če to preračunate na urno postavko, je to drobiž. Nek zasebnik s triletno šolo je na uro več plačan kot nek vrhunski strokovnjak".
FIDES nasprotuje tudi trenutnim omejitvam za delo pri drugem delodajalcu, ki veljajo za zdravnike. Zakon o zdravstveni dejavnosti namreč predpisuje, da mora zdravnik, zaposlen v javnem zdravstvu, za vzporedno delo v zasebnih ambulantah najprej pridobiti soglasje direktorja javnega zdravstvenega zavoda, kjer je zaposlen. Kuštrin ne vidi razloga, zakaj to področje ureja poseben zakon o zdravstveni dejavnosti.
Keber, ki je vodil resorno ministrstvo v času Drnovškove vlade, pa je, ko se omenja možnost dodatnega dela javnih zdravnikov pri zasebnikih, previden.
Argument sindikatov, ki vidijo v možnosti zasebnega dela način skrajševanja čakalnih vrst, Kebra ne prepriča.
Sogovorniki se strinjajo, da je težava čakalnih vrst primarno v pomanjkanju denarja in kadra. Stanje pri slednjem se vendarle izboljšuje, kot pojasni Kuštrin.
Pomanjkanje denarja pa je v veliki meri posledica odtekanja tega skozi netransparentno poslovanje zdravstvenih ustanov, meni Kuštrin.
Keber se strinja, a vztraja, da tukaj idealnih rešitev ni, prav tako meni, da sama država ne premore dovolj moči, da bi v kratkem obdobju poskrbela za številne težave, ki pestijo slovenski zdravstveni sistem.
Dodaj komentar
Komentiraj