Minister za proizvodne obrate
Pravkar poslanci v državnozborskem odboru za infrastrukturo, okolje in prostor razpravljajo o spremembah Zakona o vodah. Predlog sprememb je v obravnavo državnemu zboru po skrajšanem postopku poslalo Ministrstvo za okolje pod vodstvom Andreja Vizjaka. Ta je že lanskega marca kot kandidat za ministra obelodanil svoj namen: poskrbeti, da varstvo okolja in gospodarski razvoj drug drugemu ne nasprotujeta.
V primeru sprememb Zakona o vodah je, kot kaže, treba poskrbeti, da varovanje vodovarstvenih območij ne bi preveč škodovalo gospodarskim interesom - ne pa obratno. K spremembam Zakona o vodah, ki jih je predlagalo ministrstvo, je poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, iz kvote katere je tudi minister Andrej Vizjak, namreč priložila nekaj ključnih amandmajev. Prav ti amandmaji so na noge dvignili nevladne organizacije za varovanje okolja, saj naj bi nasprotovali ustavnemu varovanju naravne dediščine in ogrožali celo ustavno pravico do pitne vode. Enemu izmed amandmajev nasprotujejo tudi izvajalci javne službe za oskrbo s pitno vodo, združeni v Zbornici komunalnega gospodarstva. Prav tako pa je do predlogov zadržana zakonodajno-pravna služba državnega zbora.
Najbolj problematična je sprememba 69. člena Zakona o vodah. Po veljavnem 69. členu je na vodovarstvenih območjih prepovedana gradnja objektov in naprav, ki so namenjene proizvodnji, pri njej pa uporabljajo nevarne snovi. Prepoved je sedaj absolutna. Po predlaganem amandmaju Slovenske demokratske stranke pa bi ministrstvo za okolje pridobilo pooblastilo, da lahko v uredbah o vodovarstvenih območjih sprejme tudi izjeme od prepovedi. Vsako vodovarstveno območje je namreč regulirano z uredbo, torej podzakonskim aktom vlade. Problem podrobneje opiše Miha Stegel, član civilne iniciative Danes.
Taka sprememba zakona je po mnenju izvajalcev javne službe oskrbe s pitno vodo preveč tvegana, pojasni Iztok Rozman, direktor projektov pri Zbornici komunalnega gospodarstva.
Kot je minister Andrej Vizjak pojasnil v odboru državnega zbora za okolje, je spremembo, po kateri bi lahko na vodovarstvenih območjih zgradili tudi proizvodne obrate, ki operirajo z nevarnimi snovmi, predlagalo ministrstvo za gospodarstvo.
Vizjak je jasno povedal tudi, da bi zakon po novem omogočal posege v okolje, ki jih je vlada v preteklosti lahko dovolila tako, da je Zakon o vodah obšla. Tak primer je tudi lakirnica Magne Steyr v Hočah.
Na Ministrstvu za okolje spremembo utemeljujejo tudi s tem, da je že sedaj mnogo nevarnih objektov lociranih na območjih vodovarstvenih pasov. Z ministrstva so nam odgovorili, da je nenazadnje skoraj pol Ljubljane na območju vodovarstvenih pasov Ljubljanskega polja in je vse odvisno od tehnologije procesov, ki jih tam opravljajo.
Toda Miha Stegel je na včerajšnji novinarski konferenci pojasnil, da do škodljivih posledic za okolje prihaja predvsem takrat, ko jih nihče pri predhodni presoji vpliva na okolje in izdaji okoljevarstvenega soglasja ni predvidel. Edini način za zagotovitev čistoče okolja je zato po njegovem absolutna prepoved proizvodnih obratov na vodovarstvenih območjih.
Pri predlagani ureditvi vodovarstvenih območij, ki bi omogočila izjeme pri gradnji proizvodnih obratov, je pomisleke izrazila tudi Zakonodajno-pravna služba državnega zbora. Kot je na odboru za okolje razložila Sonja Bien Karlovšek, je določitev izjem sporna…
Drugi amandma Slovenske demokratske stranke predvideva spremembo 37. člena zakona na način, da bi tudi na vodnih in priobalnih zemljiščih ter na območju presihajočih jezer lahko gradili objekte v javni rabi v skladu z Gradbenim zakonom. Tako bi razširili možnosti gradnje do mere, ki je bila do sedaj prepovedana. Več Miha Stegel.
Po mnenju nevladnih organizacij navedene spremembe Zakona o vodi nasprotujejo ustavi.
Ministru Andreju Vizjaku se sicer zdi problematično, da nevladne organizacije nasprotujejo le proizvodnim obratom, ne pa tudi na primer storitveni dejavnosti, ki se na vodovarstvenih območjih že izvaja. Vendar gre pri varovanju okolja predvsem za presojanje tega, kako velik vpliv bi neka dejavnost lahko imela na okolje. Ko govorimo o potencialnem vplivu, primerjava Salonita Anhovo ali Magne Steyr z gostinskim obratom pač ni tako enostavna.
Predlagane spremembe Zakona o vodah, vključno z amandmaji Slovenske demokratske stranke, so poslanci na glasovanju v odboru državnega zbora za infrastrukturo, okolje in prostor, ki je potekalo med etriranjem oddaje, potrdili.
Dodaj komentar
Komentiraj