Nazaj v Damask
Danska vlada je obvestila 94 beguncev iz Sirije, da ne bo podaljšala njihovih dovoljenj za prebivanje. Odločitev sledi poročilu danskega imigracijskega urada, ki je regijo sirske prestolnice Damask označil za varno. Kredibilnost takega sklepa poročila je pod vprašaj postavila večina strokovnjakov, na mnenja katerih se je vladni urad v poročilu sicer naslonil. A to vlade, ki jo vodijo Socialni demokrati, ni ustavilo pri preverjanju statusa okrog tisoč sirskih beguncev, ki prihajajo iz regije Damaska. Danski minister za integracijo Mattias Tesfaye skuša namreč, kot je v preteklosti sam povedal, doseči cilj “nič prošenj za azil” na Danskem.
Organizacije za varstvo človekovih pravic in nevladne organizacije, ki se borijo za pravice beguncev, vladnim ukrepom ostro nasprotujejo, v Kopenhagnu in drugih mestih pa so danes proti vladni odločitvi napovedani tudi protesti.
Odvetnik Daniel Nørrung se ukvarja s primeri Sircev, ki so jim oblasti odvzele dovoljenje za bivanje. Tako razloži širši kontekst odločitev vlade.
Gre za okrog 1000 ljudi, ki so prejeli bolj omejene statuse pravne zaščite, na primer status subsidiarne oziroma nadomestne zaščite. To so večinoma ženske in starejši, ki individualno niso mogli dokazati svoje ogroženosti v Siriji, vendar so jim zaradi vojne v Siriji po letu 2015 podelili vsaj začasno zaščito zaradi splošne nevarnosti v njihovi domovini. Medtem so na primer moški, ki so v Siriji dezertirali in s tem v očeh sirske vlade naredili zločin, na Danskem prejeli polno zaščito. Posledično morajo sedaj tisti, ki prihajajo iz domnevno varnega Damaska, če želijo podaljšati svoje dovoljenje za prebivanje na Danskem, dokazati prav svojo individualno ogroženost, ki bi jo predstavljala vrnitev v Sirijo. O tem razsoja odbor za begunce, pritožba na njegovo odločitev pa je možna zgolj na sodišča Evropske unije. Več Nørrung.
Poročilo, ki je Damask označilo za varen in s tem omogočilo aktualne prakse danske vlade, je na Danskem predmet burne javne razprave. Vanjo se je vključilo tudi osem od desetih strokovnjakov, na katere se je urad vlade pri poročilu skliceval. Povedali so, da je urad njihovo strokovno mnenje, kontekstualne informacije in nasvete v poročilu podcenil. Strokovnjaki se strinjajo z uradnim stališčem Visokega komisarja združenih narodov za begunce, da Sirija ni varna država za repatriacijo beguncev.
O polemiki tega poročila več Mads Henrik Højgaard, aktivist in koordinator združenja Are you Syrious na Danskem.
Nadaljuje odvetnik Daniel Nørrung.
Danske oblasti z vlado Bašarja al Assada nimajo diplomatskih stikov, posledično se prav tako ne dogovarjajo o potencialni repatriaciji oseb, ki so in še bodo ostale brez statusa. Begunci, ki dovoljenja za prebivanje nimajo, morajo svoje bivanje na Danskem nadaljevati v tako imenovanih ‘izstopnih centrih’. V izstopnih centrih nadaljevanje šolanja in dela ni mogoče - njihov edini resnični namen je ustvariti tako nečloveške pogoje za bivanje, da se nato begunci ‘prostovoljno’ odločijo za zapustitev Danske. Podrobneje o teh centrih Højgaard.
Predmet javnih razprav pa je tudi dejstvo, da preklic dovoljenj za prebivanje ni individualen problem. Posledica preklica dovoljenja je velikokrat namreč ločitev družinskih članov, ki uživajo različne oblike pravne zaščite.
Danska je s podrobnim pregledom dovoljenj za bivanje beguncev kot prva država v Evropski uniji v azilno politiko uvedla tako radikalne metode.
Skandinavska država sicer že dlje časa propagira antipriseljensko politiko, ki jo podpihujejo tako “socialni demokrati” v koaliciji kot tudi nekatere stranke opozicije. Socialdemokrati so na Danskem očitno vendarli iznašli način za uspešno vladanje in s posvojitvijo antimigrantskih politik prevzeli glavno orožje desnice.
Dodaj komentar
Komentiraj