Ne-deportacija Ahmada Šamija

Ne-deportacija Ahmada Šamija

Aktualno-politična novica
14. 11. 2017 - 17:00
 / OFFsajd

Izjava

Pravkar slišano so besede Ahmada Šamija z jutranjega protesta, na katerem je ob pol petih zjutraj pred azilnim domom Vič okoli 50 protestnikov nasprotovalo njegovi deportaciji. Četudi so pred dnevi k zaustavitvi deportacije že pozivale koalicijske stranke in kljub temu da je premier Miro Cerar včeraj zatrdil, da je dobil zagotovila o ustavitvi postopka deportacije, še zjutraj ni bilo uradnega preklica s strani ministrstva. Na protestih so poslanca Miha Kordiš iz Združene Levice in Jan Škoberne iz SD ter Šamijev zakoniti zastopnik Miha Blažič vstopili v azilni dom, kjer so uradniki Šamija seznanili z možnostjo prostovoljne izselitve in možnostjo pridržanja v centru za tujce. Nadalje je Šami v spremstvu treh omenjenih odšel v državni zbor, kamor policija nima vstopa.

Šami je v postopku pridobivanja mednarodne zaščite že 20 mesecev, prvič pa je bil registriran na Hrvaškem. Ministrstvo za notranje zadeve in vlada sta se tako sklicevala na Dublinsko uredbo, po kateri mora prošnjo za mednarodno zaščito obravnavati prva država, v katero je migrant - registrirano - vstopil. Po Dublinski uredbi bi bila lahko uporabljena tudi diskrecijska klavzula, ki omogoča, da bi o prošnji za mednarodno zaščito kogarkoli, ki za azil zaprosi v Sloveniji, odločale slovenske oblasti - ne glede na siceršnja določila uredbe. Danes pa je premier Miro Cerar izjavil, da Šami ne bo deportiran, saj da bo dobil začasno dovoljenje v skladu z 51. členom Zakona o tujcih. Če bo vlada postopala po tej pravni poti, bi Šami dobil dovoljenje za začasno prebivanje le za obdobje enega leta. Kot je na današnji tiskovni konferenci v atriju ZRC SAZU poudaril Saša Zagorc s Pravne fakultete, je za razliko od stalnega prebivanja torej ...

Izjava

Problematične točke 51. člena Zakona o tujcih konkretneje pojasni Zana Fabjan Blažič z Ambasade Rog.

Izjava

Kot rečeno, je bil Šami prvič registriran na Hrvaškem, a se je njegova pot po državno organiziranem koridorju ustavila na avstrijski meji. Slovenija ga je nato želela vrniti na Hrvaško. Šamijeve pritožbe proti deportaciji so slovenska sodišča zavrnila. Šami je deportaciji ugovarjal na podlagi dejstva, da je Hrvaška, v kateri je bil prvič registriran, tudi organizirala njegovo nadaljnjo migracijo v Slovenijo, zaradi česar naj ne bi šlo za nelegalen prehod meje. Njegov primer ter opredelitve Dublinske uredbe je obravnavalo tudi Evropsko sodišče. Kaj je dublinska uredba in kakšne so njene določitve sodelovanja držav članic, pojasni Zagorc.

Izjava

Kljub temu da Evropsko sodišče ni obvezalo Slovenije, da v primerih, kot je Šamijev, deportirajo migranta v državo prve registracije, pa se slovenske oblasti sklicujejo na sodbo Evropskega sodišča kot zadnje instance odločitve v tem primeru, češ da so vse pravne možnosti izčrpane. Da ta nujnost ni tako nujna kot izjavljajo oblasti, je na konferenci pojasnila Jerneja Turin iz Amnesty International.

Izjava

Kot je poudaril Miha Blažič N’toko, pa primera ne gre opredeliti le kot pravnega, saj da je ...

Izjava

Blažič je poudaril, da je primer Šamija tudi moment, ko se postavlja pod vprašaj delo ministrstev. Poleg izredne počasnosti obravnavanja prošenj, ki se je v letu 2017 sicer nekoliko pohitrilo, so problematične tudi tovrstne deportacije. Blažič nadaljuje in današnji offsajd zaključuje z nedavnimi potezami ministrstva pred pričetkom konference.

Izjava

 

Aktualno-politične oznake: 

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.