Nedobrodošel doma
Na ulicah Budimpešte se je včeraj zbralo slabih 10 tisoč ljudi, združenih pod sloganom: Jaz stojim s CEU. CEU je angleška kratica za Central European University, Srednjevropska univerza. Zasebna univerza je bila ustanovljena in v določeni meri financirana s pomočjo sredstev v Budimpešti rojenega ameriškega milijarderja Georga Sorosa. Trenutno je CEU tarča svežega zakonskega osnutka vlade madžarskega premiera Viktorja Orbana. Ironično, tudi Orbanov študij na Oxfordu je nekdaj štipendiral Sorosev sklad.
CEU, ki ga obiskuje preko 1400 študentov iz 108 držav, bi moral, če bi bil zakon sprejet v tej obliki, odpreti kampus še v Združenih državah Amerike, saj podeljuje diplome, ki veljajo na Madžarskem in v ZDA. To prakso je Orban označil za goljufanje, saj daje po njegovem mnenju prednost tujim univerzam pred domačimi. Zato bi z novim zakonom od tujih univerz zahtevali, da imajo kampus tudi v matični državi. Tujih univerz na Madžarskem je 28, člen o obveznem kampusu v matični državi pa bi prizadel izključno CEU, ki je pred kratkim praznovala 25. rojstni dan. Predstavniki madžarske vlade vztrajajo, da zakon ni usmerjen proti CEU, kaj šele proti Sorosu. Nove zahteve zakona predstavi samostojni novinar Andras Desi.
Bolj birokratske zahteve zakona vključujejo spremembo oziroma uporabo izključno madžarskega imena ter uvedbo delovnih dovoljenj za vse delavce in študente tujih univerz. Če CEU ne bi sprejela zahtevanih ukrepov, bi morala po letu 2018 prenehati z novimi vpisi, delovala pa bi dokler že vpisani študenti ne bi pridobili diplom.
Soros, rojen leta 1930, je s sedemnajstimi leti emigriral v London, po zaključeni izobrazbi pa naprej v Združene države Amerike. Preko svojih tako imenovanih fundacij za odprto družbo Soros financira številne nevladne organizacije po svetu, šestdeset med njimi v rojstni Madžarski. CEU naj bi iz tega računa prejela 880 milijonov ameriških dolarjev, do leta 2007 pa je imel Soros tudi mesto v upravi šole. Elizabeth Grabow iz Budapest Times opiše percepcijo Sorosa v madžarski javnosti.
V tem trenutku ni popolnoma jasno, kakšen je namen predloga. Kljub vsemu govoru proti tako imenovanim “soroševcem” Orbanovi vladi ni nujno v interesu izgubiti ene najboljših zasebnih univerz v tem prostoru.
Predlog zakona se po Desijevem mnenju dobro sklada z Orbanovo idejo iliberalne demokracije.
Novico o osnutku zakona so pobrali vsi večji svetovni mediji, tekst s podpisom rektorja CEU Michaela Ignatieffa pa je dobil prostor na naslovnici mednarodne izdaje časopisa New York Times. Ignatieff je prostor na velikem odru izkoristil za opozorilo o napadu na akademske svoboščine v središču Evrope, po vzoru Rusije in Turčije. Ignatieff celo pove, da bi v primeru sprejetja zakona šlo za prvi odkriti napad zaveznice ZDA in članice zveze NATO na ameriško institucijo na njenih tleh.
Nasprotovanje predlogu zakona je pričakovano prišlo z leve, prav tako pa je neodobravanje javno izrazilo nekaj podpornikov in predstavnikov vladajočega Fidesza.
Novo fronto v boju proti nevladnikom pa je prvak madžarske vlade napovedal z nacionalnimi konzultacijami 2017. Gre za nekakšno anketo, ki jo bodo v teh dneh dobili v poštne nabiralnike vsi Madžari z volilno pravico. Grabow.
Če prevedemo celotno vprašanje glede nevladnih organizacij, se glasi nekako takole: Vse več in več iz tujine podprtih organizacij deluje na Madžarskem z namenom vpletanja v notranje zadeve naše države na netransparenten način. Te organizacije lahko ogrozijo naše neodvisnost. Kaj mislite, da bi morala storiti Madžarska? a) Naj zahteva, da se registrirajo in razkrijejo namene delovanja ter načine financiranja ali b) Naj jim omogoči, da nadaljujejo s svojimi riskantnimi dejavnostmi brez kakršnegakoli nadzora.
“Pravilen” odgovor se zdi a. Ostala vprašanja se dotikajo področja ustvarjanja služb, davkov, grožnje terorizma in migracij. Oblike vprašanj sledijo že citiranemu, “pravilen” odgovor pa je vedno a.
Dodaj komentar
Komentiraj