Svetovni protikadilski boj, uperjen proti uživalcem in proizvajalcem tobačnih izdelkov, neposredno vpliva tudi na pridelovalce tobaka. V sektorju ne manjka veleposestnikov, predvsem v Indiji in predelih Afrike, a značilnost mnogih držav je, da so glavni nosilci pridelovanja tobaka majhni kmetje. Na Kitajskem z največjim, 38-odstotnim deležem svetovnega trga gojenje tobaka poteka na povprečno manj kot dveh hektarjih zemlje. Turški pridelovalci, teh je 600 tisoč, tobak pridelujejo na povprečno pol hektarja, medtem ko v sosednji Hrvaški 1400 družinskih kmetij v panogi vztraja s povprečno 15 hektarji. Predvsem na ta račun v večini primerov vzpodbujanje alternativnih kultur ne obrodi sadov, pa četudi gre za okoljsko in delovno izjemno potratno panogo - za hektar pšenice je potrebnih nekaj pod 10 ur dela, za hektar tobaka okoli 700.

V tokratnem Offsajdu o priložnostih in težavah gojenja na Hrvaškem in v Makedoniji spregovorimo z Željkom Aragovićem, predstavnikom zadruge hrvaških proizvajalcev tobaka “Krupan list” in predavateljem javnega zdravja na skopski univerzi Vladimirjem Lazarevikom.