Noben čefur raus

Aktualno-politična novica
1. 4. 2021 - 17.00
 / OFFsajd

Danes so nastopili novi ukrepi proti širitvi novega koronavirusa: zaprle so se šole in nenujne trgovine, avtobusi pa vozijo po počitniškem voznem redu, kot je bilo napovedano v nedeljo. A že v ponedeljek je v veljavo stopil odlok o prepovedi prečkanja meja, ki so ga najavili prejšnji dan. Najbolj nenavadno je, da so v odloku določili omejitve tudi za izstop iz države. Ta je prepovedan vsem osebam s prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki potujejo v države na rdečem seznamu. Ta vključuje 158 držav, se pravi praktično ves svet, seveda tudi vse sosednje države. Kot so nam povedali na vladnem klicem centru za informacije o koronavirusu odlok velja za vse osebe s stalnim ali začasnim prebivališčem v Sloveniji, torej tudi za tuje državljane. Policisti lahko vsem izdajo kazen v višini 400 do 4000 evrov, ne morejo pa jim fizično preprečiti izstopa iz države. Za dodatne informacije in pojasnitve, med drugim glede tega, na kakšni pravni osnovi je prepovedano Slovenijo zapustiti tudi tujim državljanom, na ministrstvu za notranje zadeve v teh dneh niso bili na voljo.  

Ob presenečenem odzivu javnosti je notranji minister Aleš Hojs že v ponedeljek zvečer gostoval v Odmevih Televizije Slovenija, ko je opisal poseben praznični povod za prepoved prehoda meje.

Izjava.

A prizadetih je bilo več ljudi, ne zgolj tisti, ki so hoteli praznovati veliko noč v Višegradu ali Vršcu. Nekdanji pravosodni minister Aleš Zalar meni, da mu je kršena pravica do družinskega življenja, vpisana v Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, zato je na ustavno sodišče vložil pobudo za presojo ustavnosti.

Izjava.

Poudarja tudi, da ne gre le za to, da niso predvidene izjeme v primerih, podobnih njegovemu, ampak tudi za načelo sorazmernosti.

Izjava.

Presenečeni so bili tudi lastniki nepremičnin na Hrvaškem, ki so prav tako vložili ustavno pritožbo. Že prej so za prehajanje ob nujnih opravkih morali plačevati drage teste, zdaj pa se je situacija še poslabšala. Več nam je povedal odvetnik in vlagatelj druge ustavne presoje Matjaž Šaloven.

Izjava.

Oba pravnika sta omenila težave s pravno podlago za vladni odlok. Zalar nam je povedal malo več o skupni točki obeh ustavnih pobud.

Izjava.

39. člen zakona o nalezljivih boleznih vladi sicer omogoča da omeji potovanje v države, kjer obstaja možnost, da se posameznik okuži z virusom, zaradi katerega je razglašena epidemija. A gre za ukrep, ki je dopusten, le če zdravja ljudi ni mogoče v dovoljšni meri doseči drugače, npr. s karanteno ali samoizolacijo. Kot je za nacionalko povedal pravnik Blaž Kovačič Mlinar, bi morla policija, če nekomu prepove izhod iz države, izdati ustrezno odločbo, v kateri bo obrazloženo, zakaj in kako, in v kateri bo podana pravna podlaga. Takšno odločbo se da izpodbijati po običajni sodni poti in navsezadnje tudi na ustavnem sodišču. 

Zalar je mnenja, da je možno, da bo presoja ustavnega sodišča imela dolgosežne posledice — predvsem zato, ker bi onemogočila omejevanje državljanskih pravic z odloki namesto z zakoni.

Izjava.

Zalar nam je nato povedal, katere so bile ključne napake in kako bi slovenska vlada to morala obravnavati.

Izjava.

Notranji minister Aleš Hojs je res razmišljal o dnevnih migrantih, in sicer celo v istih Odmevih, v katerih je kot razlog za prepoved prehajanja navedel praznične obiske. Meni, da bodo tudi za čezmejne delavce obstajale razumne izjeme.

Izjava.

Podajanje razlag in določanje izjem pri vladnih odlokih v TV-oddajah je zelo nenavadna praksa. Zalar pravi, da so takšne očitne pomanjkljivosti odloka najboljši dokaz za to, da je neustaven. Hojsovo vedenje primerja s samoglavim odločanjem kraljev.

Izjava.

A to ni edini lapsus ministra Hojsa: v isti oddaji je povedal tudi, da občan lahko prečka mejo, a za to plača kazen. Zalar nam je razložil svoje mnenje o tej možnosti.

Izjava.

Plačilo določenega zneska, v tem primeru torej kazni za prestop državne meje, sicer spominja na podoben ukrep iz časa ranjke Jugoslavije, ko je vsak državljan ob prehodu meje moral plačati depozit. Ukrep je leta 1982 uvedla Milka Planinc, tedanja predsednica federativne vlade, v veljavi pa je ostal dve leti. Božo Repe, profesor sodobne slovenske zgodovine na ljubljanski Filozofski fakulteti, opiše, kako je bila v tem času videti procedura ob poti v tujino.

Izjava.

Z depozitom je federativna vlada želela predvsem omejiti nakupovanje v sosednjih državah - najbolj priljubljena destinacija je bil verjetno italijanski Trst - in »švercanje« dobrin nazaj čez jugoslovansko mejo, kar je veljalo za nacionalni šport. Omeniti velja še eno vzporednico med današnjim in takratnim plačevanjem za izhod iz države: to, da »veseli izletnik«, če si sposodimo ta čas popularen izraz, denarja, od katerega se je ločil, v praksi ni nikoli več videl.

Izjava.

Posamezniki, ki Slovenijo zapuščajo danes, bodo denar videli zgolj, če uspejo s tožbo proti državi. Vprašanje bo torej reševalo ustavno sodišče, ki je trenutni vladi že nekajkrat prižgalo rdečo luč, ko je preizkušala, kako daleč lahko segajo njeni sklepi in odloki. 

OFFsajd je napisal vajenec (in nekdanji sodržavljan) Srđan pod Galovim mentorstvom.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.