Nova kolonizacija slovenskih gozdov
Vlada Republike Slovenije je sprejela dodatek k pogodbi o upravljanju državnih gozdov, ki jo je sklenila z Družbo Slovenskih državnih gozdov, krajše SiDG [si-D-G]. Ta omogoča krčenje gozdov, ki so v občinskih prostorskih načrtih po namenski rabi opredeljeni kot kmetijska zemljišča. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo po tem, ko družba SiGD ta zemljišča »očisti« dreves, preneslo lastništvo na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, kar omogoča, da se zemljišča koristijo v kmetijsko rabo. Vseh zemljišč, ki so po dejanski rabi gozdovi, po namenski pa kmetijska, naj bi bilo po neuradnih podatkih v Sloveniji med 40.000 in 70.000 hektarjev, ni pa jasno, kolikšen delež je v državni lasti. Izsekana zemljišča bi se nato prenesla na Sklad kmetijskih zemljišč, ki jih daje v večletne najeme kmetom. Poleg tega je okoli 8500 hektarjev ali 14 odstotkov zemljišč, s katerimi že upravlja sklad, zaraščenih z grmovjem ali gozdom, a ta zemljišča niso predmet omenjene uredbe vlade.
SiDG bo moral pred izsekavo sicer počakati na zeleno luč Zavoda za gozdove Slovenije. V zavodu poudarjajo, da razumejo prizadevanja ministrstva za izboljšanje prehranske samooskrbe Slovenije in bodo v okviru svojih pristojnosti sodelovali pri dosegu tega cilja.
Nevladne organizacije CIPRA Slovenija, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Focus in Umanotera so vlado pozvale, naj takoj ustavi vse postopke, ki bodo privedli do masovnega poseka gozda, ter začne široko javno razpravo, v katero bodo vključene tudi okoljevarstvene organizacije. Nina Tome iz Focusa vidi problem v tem, da ni jasno, ali sploh obstaja interes za obdelovanje teh zemljišč.
Ker je prihodnost teh zemljišč nejasna, obstaja strah, da po izsekavi ne bodo služila kmetijski dejavnosti.
Krčenje gozdov ima velikokrat tudi posledice za naravne ekosisteme. Negativno lahko vpliva tako na rastline kot na živali. Tilen Basle iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic nam pojasni, zakaj ima sprememba ekosistema za ptice lahko velike posledice.
Zaraščena kmetijska zemljišča se velikokrat nahajajo v bližini naselij in zato morajo biti vsi posegi skrbno načrtovani. Profesor Andrej Bončina z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je mnenja, da bi moralo ministrstvo pred kakršnimkoli posegom v naravo točno vedeti, o kakšnem številu zemljišč je govora.
Gozdna zemljišča, ki so po namenski rabi kmetijska, so ponavadi kmetovanju neprijazna oziroma so na težko dostopnih območjih. Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Jože Podgoršek poudarja, da dodatek k pogodbi ta zemljišča dela spet uporabna.
Vendar tudi vsa zasebna zemljišča, zaraščena z gozdom, ki imajo možnost kmetijske uporabe, niso deležna velikega navala zakupnikov, zato je ukrep ministrstva še malce bolj nerazumljiv.
Minister Podgoršek zatrjuje, da bodo morali zakupniki, preden bodo začeli upravljati z zemljiščem, dobiti soglasje Zavoda za gozdove.
S tem ministrstvo zagotavlja, da na teh zemljiščih po poseku gozdov vsaj v bližnji prihodnosti ne bo mogoče opravljati druge dejavnosti kot kmetijske. Ali bo tako ostalo tudi v ne spet tako daljni prihodnosti, pa na ministrstvu nimajo odgovora.
Kdo bo po krčenju upravljal z zaraščenimi kmetijskimi zemljišči, ni povsem jasno. V vsakem primeru pa v okoljskih nevladnih organizacijah obljubljajo, da se bodo še naprej borili proti državnemu in privatnemu poseganju v naravo.
Offsajd je pripravil Fin, malo je pomagala Tia.
Dodaj komentar
Komentiraj