Nove stare turške zaveze

Nove stare turške zaveze

Aktualno-politična novica
7. 5. 2018 - 17.00
 / OFFsajd

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je na včerajšnjem kongresu svoje Stranke za pravičnost in razvoj predstavil nov manifest pred prihajajočimi predčasnimi parlamentarnimi in predsedniškimi volitvami. Slednje so bile sicer napovedane za november 2019, aprila pa je predsednik Erdogan napovedal, da se bodo izvedle junija letos.

S prihajajočimi volitvami bodo implementirane ustavne reforme, ki so jih volilci potrdili na referendumu aprila lani. V skladu z ustavnimi reformami bo ukinjen položaj predsednika vlade, njegove pristojnosti pa bodo pripadle predsedniku države. Njegovo delo bo sicer še vedno lahko nadzoroval parlament, vendar pa bo hkrati predsednik imel možnost sprejemati določene odločitve z dekreti. Prav tako bo odločal o uvedbi izrednih razmer. Ustavne reforme prav tako določajo, da se predsedniške in parlamentarne volitve izvedejo hkrati.

Resne opozicije na prihajajočih volitvah Stranka za pravičnost in razvoj nima. Predsednik, na prejšnjih volitvah tretjeuvrščene prokurdske, Ljudske demokratske stranke Selahattin Demirtaş je zaradi ogrožanja varnosti priprt od novembra 2016, pod trenutno obtožnico pa mu grozi 142 let zaporne kazni. Obtožen je sodelovanja s kurdsko delavsko stranko PKK, ki jo v Turčiji smatrajo za teroristično organizacijo, zaradi tega pa mu grozi tudi možnost diskvalifikacije kandidature na prihajajočih volitvah. Muharrem Ince, predsednik največje opozicijske Republikanske ljudske stranke, je pozval k izpustitvi Demirtasa. Pri tem je Erdogana izzval, naj v bitki za predsedniški stolček tekmuje kot moški.

Erdogan je v novem manifestu Stranke za pravičnost in razvoj izpostavil predvsem nadaljevanje pogajanj za vstop v Evropsko unijo, možnost novih vojaških operacij in izboljšanje gospodarskega položaja države. Za stagnacijo pogajanj z Evropsko unijo je okrivil evropsko stran in poudaril, da se cilji stranke glede vstopa v Evropsko unijo niso spremenili. Senada Šelo Šabić iz hrvaškega Inštituta za razvoj in mednarodne odnose ocenjuje, da gre pri tem izključno za deklarativne izjave, ki ne nakazujejo sprememb v Erdoganovi politiki.

Izjava

Turčija je status kandidatke za vstop v Evropsko unijo pridobila leta 2004, od takrat do danes pa se je prej oddaljila kot približala ciljem, ki ji jih je zadala Evropska unija kot pogoj za vstop. Do ohladitve odnosov med Turčijo in EU je prišlo predvsem v zadnjih dveh letih. Zato je delno odgovorna turška ustavna reforma, delno aretacije novinarjev in političnih nasprotnikov, ki so sledile poskusu državnega udara leta 2016. Turčija na drugi strani Evropsko unijo obtožuje protimuslimanske nastrojenosti.

Izjava

Evropska komisija je letos aprila izdala poročilo o napredovanju kandidature Turčije za vstop v Evropsko unijo. Turčijo je okarala predvsem na področjih vladavine prava, spoštovanja osnovnih pravic in svobode izražanja. V poročilu je komisija pohvalila turško gospodarsko rast in področje urejanja migracij. Komisija je poročilo zaključila z izjavo, da v trenutnih razmerah ni možnosti za odpiranje novih poglavij v odnosu s Turčijo.

Izjava

Ob tem je vredno poudariti, da imata Turčija in Evropska unija dobre gospodarske odnose. 70 odstotkov tujih investicij v Turčijo pride iz Evropske unije, slednja pa je za Turčijo največji trgovinski partner.

Izjava

Drugo pomembno področje sodelovanja med Turčijo in Evropsko unijo, ki se nadaljuje kljub kritikam o nespoštovanju vladavine prava, je področje urejanja migracij. Evropska komisija je marca letos Turčiji odobrila nove 3 miljarde evrov pomoči, ki ji pripadajo sledeč migrantskemu dogovoru iz marca 2016. Slednji določa, naj Turčija vse migrante, ki bi želeli pot nadaljevati po balkanski poti, zadržuje znotraj svojih meja in da sprejema migrante, ki jih Evropska unija zavrne. Šabić poudari, da kljub kritikam, ki jih prejema, migrantski dogovor za obe partnerici učinkuje.

Izjava

V okviru migrantskega dogovora je Evropska unija turškim državljanom obljubila vstop v države članice brez viz, v primeru da Turčija doseže zastavljenih 72 ciljev. Marca letos je Erdogan zatrdil, da je Turčija dosegla vse zahtevane cilje, kar pa je Evropska komisija zavrnila.

Del razloga za zaostritev odnosov med Turčijo in Evropsko unijo so tudi odločitve določenih evropskih držav, da prepovejo pro-erdoganovska zborovanja v tujini živečih Turkov pred ustavnim referendumom aprila lani. Take odločitve so sprejela mesta v Nemčiji in na Nizozemskem, nedavno pa se je tudi avstrijski kancler Sebastian Kurz zavezal, da bo pred prihajajočimi volitvami storil vse, kar je v njegovi moči, da taka zborovanja prepove. V Evropi živi okoli 5,5 milijonov Turkov, od tega je samo v Nemčiji 1,4 milijona volilnih upravičencev. Zaradi nenaklonjenosti v mnogih državah Evropske unije je Erdogan predvolilno zborovanje napovedal v Sarajevu in sicer 20. maja. V Bosni in Hercegovini živi okoli 10 tisoč Turkov, Erdogan pa je izrazil željo, da se zbora udeležijo tudi volilni upravičenci iz drugih evropskih držav. Šabić ob tem kritizira vlado Bosne in Hercegovine, ki je takšno zborovanje sploh odobrila:

Izjava

V zaključku današnjega offsajda Šabić poudari, da so bolj kot samo predvolilno zborovanje problematične politične razmere, ki so ga omogočile.

Izjava

V zadnjem času se je Stranka demokratične akcije, Bakirja Izetbegovića, sicer predstavnika Bošnjakov v tričlanskem predsedništvu Bosne in Hercegovine, najbolj zavzemala za Erdoganovo naklonjenost. Njen ustanovitelj Alija Izetbegović, prvi predsednik republike Bosne in Hercegovine je v svoji poslednji želji, amanetu, pred smrtjo leta 2003 skrb za Bosno prepustil turškemu predsedniku Erdoganu.

 

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness